Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdrav dodatek, s katerim lahko obogatite svoj jutranji jogurt, ali pa hiter prigrizek v službi. Mandlji imajo danes svoj dan – vsaj ponekod po svetu – ampak za nas na Prvem bodo pa zgolj iztočnica za Torkov kviz, ki ga posvečamo marcipanu!
Bolj ko je marcipan bel, več je v njem sladkorja
Izvor mandljev je sicer še predmet strokovnih debat. Je pa verjetnost, da izvirajo iz Kitajske in osrednje Azije, od koder so prek svilne poti dosegli Evropo, velika. Nasadi dreves so se zgostili na območju Španije, Francije in Italije. "Topli kraji," pravi Lidija Jenko, učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva v živilski šoli v Biotehničnem izobraževalnem centru Ljubljana.
Če mandljem dodamo sladkor in vse skupaj (v razmerju ena proti dve) zmeljemo v t. i. melanžerju, dobimo gladko in sijočo zmes, ki ji rečemo marcipan. Zaradi dolgotrajnosti postopka ročna izdelava v slaščičarnah izginja, izjema so butične slaščičarne.
"Po okusu je krasen, na pogled pa ni tako zelo lep. Če je osnova bela, lahko marsikaj dodaš. Če je rumena, jo je pa težje obarvati."
Marcipan naj bi v Evropo pripeljal Marco Polo.
"Nekateri pravijo, da so bile grške nune tiste, ki so v času suše poskušale nahraniti ljudi. Pšenice ni bilo in zato so iz sladkorja in mandljev, ki so jih imele v kleteh, naredile med, jedem dodale še kakšen sirup, in načeloma naj bi izhajalo iz tistih krajev."
230 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Zdrav dodatek, s katerim lahko obogatite svoj jutranji jogurt, ali pa hiter prigrizek v službi. Mandlji imajo danes svoj dan – vsaj ponekod po svetu – ampak za nas na Prvem bodo pa zgolj iztočnica za Torkov kviz, ki ga posvečamo marcipanu!
Bolj ko je marcipan bel, več je v njem sladkorja
Izvor mandljev je sicer še predmet strokovnih debat. Je pa verjetnost, da izvirajo iz Kitajske in osrednje Azije, od koder so prek svilne poti dosegli Evropo, velika. Nasadi dreves so se zgostili na območju Španije, Francije in Italije. "Topli kraji," pravi Lidija Jenko, učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva v živilski šoli v Biotehničnem izobraževalnem centru Ljubljana.
Če mandljem dodamo sladkor in vse skupaj (v razmerju ena proti dve) zmeljemo v t. i. melanžerju, dobimo gladko in sijočo zmes, ki ji rečemo marcipan. Zaradi dolgotrajnosti postopka ročna izdelava v slaščičarnah izginja, izjema so butične slaščičarne.
"Po okusu je krasen, na pogled pa ni tako zelo lep. Če je osnova bela, lahko marsikaj dodaš. Če je rumena, jo je pa težje obarvati."
Marcipan naj bi v Evropo pripeljal Marco Polo.
"Nekateri pravijo, da so bile grške nune tiste, ki so v času suše poskušale nahraniti ljudi. Pšenice ni bilo in zato so iz sladkorja in mandljev, ki so jih imele v kleteh, naredile med, jedem dodale še kakšen sirup, in načeloma naj bi izhajalo iz tistih krajev."
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
Dunaj ima sacherjevo, Linz linško in Bad Godesberg črni gozdiček. Kaj pa Slovenija? Kako to, da nimamo svoje značilne torte? Preverjamo v Torkovem kvizu, kjer danes diši po kakavu, kjer stepamo beljak za sladkorno glazuro in iščemo navdih za Pavlovo torto.
Torek 19. november je mednarodni dan moških. Šele od leta 1999 ga obeležujemo, a že v več kot 70 državah sveta. Možnost, da ga boste srečali v realnosti, je verjetno neznatno majhna, pa vseeno … Vsaj teoretično lahko preverimo, kakšen je glede na statistiko povprečen moški, ki živi v Sloveniji. Kaj kažejo podatki, razlaga Tina Žnidaršič Statistični urad Republike Slovenije.
Prvo znano pisno omembo izraza "vesele urice" zasledimo v gledališki igri Williama Shakespeara: “Therfore, my lords, omit no happy hour, that may give furth’rance to our expedition.” Tudi Slovenci vesele urice poznamo že precej časa – prvi zapisi, ki vsebujejo to besedno zvezo so samo slabih 300 let mlajši od Shakespearovega.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Neveljaven email naslov