Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva,« tako smolo definira Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju. Vse o smoli pa v Torkovem kvizu!
Smola se pojavlja pri iglavcih, listavci se ščitijo z zaraščanjem
Poletni Torkov kviz nas je tokrat peljal na plažo pod borovce in v smrekov gozd na sončni legi. Tam namreč najdemo "vonj poletja" – borovo smolo!
"Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva," tako smolo definira Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju.
"Največ smole je pri borih, sledi smreka, manj jo je v jelki. V jelki ni v lesu, ampak je v lubju in v iglicah. Drugače se pa smola nahaja v vseh delih drevesa – v lesu, vejah, lubju, iglicah."
Zato ni čudno, da je bilo smolarjenje prisotno že v nekdanji Jugoslaviji. Ampak slovenska zgodovina te dejavnosti je kratka. "Dobrih deset let je trajalo," pove sogovornik in razloži, da je bilo veliko načinov pridobivanja smole. Več o tem lahko slišite v posnetku.
Koliko časa pa je trajalo, da so napolnili lonček?
"Eno drevo je na leto dalo, bori so bili to, od dobrega kilograma pa do kilograma in pol smole. To je v celi sezoni, ki se je začela aprila in se končala enkrat oktobra."
Ko so začeli iz nafte izdelovati sintetične smole, so pri nas smolarjenje opustili.
229 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
»Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva,« tako smolo definira Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju. Vse o smoli pa v Torkovem kvizu!
Smola se pojavlja pri iglavcih, listavci se ščitijo z zaraščanjem
Poletni Torkov kviz nas je tokrat peljal na plažo pod borovce in v smrekov gozd na sončni legi. Tam namreč najdemo "vonj poletja" – borovo smolo!
"Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva," tako smolo definira Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju.
"Največ smole je pri borih, sledi smreka, manj jo je v jelki. V jelki ni v lesu, ampak je v lubju in v iglicah. Drugače se pa smola nahaja v vseh delih drevesa – v lesu, vejah, lubju, iglicah."
Zato ni čudno, da je bilo smolarjenje prisotno že v nekdanji Jugoslaviji. Ampak slovenska zgodovina te dejavnosti je kratka. "Dobrih deset let je trajalo," pove sogovornik in razloži, da je bilo veliko načinov pridobivanja smole. Več o tem lahko slišite v posnetku.
Koliko časa pa je trajalo, da so napolnili lonček?
"Eno drevo je na leto dalo, bori so bili to, od dobrega kilograma pa do kilograma in pol smole. To je v celi sezoni, ki se je začela aprila in se končala enkrat oktobra."
Ko so začeli iz nafte izdelovati sintetične smole, so pri nas smolarjenje opustili.
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
Dunaj ima sacherjevo, Linz linško in Bad Godesberg črni gozdiček. Kaj pa Slovenija? Kako to, da nimamo svoje značilne torte? Preverjamo v Torkovem kvizu, kjer danes diši po kakavu, kjer stepamo beljak za sladkorno glazuro in iščemo navdih za Pavlovo torto.
Torek 19. november je mednarodni dan moških. Šele od leta 1999 ga obeležujemo, a že v več kot 70 državah sveta. Možnost, da ga boste srečali v realnosti, je verjetno neznatno majhna, pa vseeno … Vsaj teoretično lahko preverimo, kakšen je glede na statistiko povprečen moški, ki živi v Sloveniji. Kaj kažejo podatki, razlaga Tina Žnidaršič Statistični urad Republike Slovenije.
Prvo znano pisno omembo izraza "vesele urice" zasledimo v gledališki igri Williama Shakespeara: “Therfore, my lords, omit no happy hour, that may give furth’rance to our expedition.” Tudi Slovenci vesele urice poznamo že precej časa – prvi zapisi, ki vsebujejo to besedno zvezo so samo slabih 300 let mlajši od Shakespearovega.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Neveljaven email naslov