Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? Danes je primeren dan, da odgovorimo na to vprašanje – 10. avgust je namreč svetovni dan lenobe.
10. avgust je svetovni dan lenobe, pobudniki zanj pa niso znani
Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? "Dejansko je lenoba neka skoraj nedosegljiva vrednota," razmišlja Boštjan Gorenc - Pižama, avtor, prevajalec, komik in zagovornik lenobe kot enega izmed delov ustvarjalnega procesa.
"Nekaj, kar se navzven lahko zdi kot lenoba, je namreč pri meni ta kanček brezdelja, ki je eden zelo poglavitnih procesov ustvarjanja. Jaz temu rečem kar kreativna prokrastinacija. Namreč, potrebujem veliko časa, da se mi ideje zmedijo do točke, ko jih spravim iz sebe."
Spletni Fran sicer pravi, da je prokrastinacija "odlaganje dela, naloge z določenim rokom, ob porabljanju časa za manj pomembne dejavnosti", Boštjan Gorenc pa to poimenuje "prosti tek možganov".
Lenoba ali brezdelje. Kaj se sliši lepše? In kaj ima jezik pri tem, kako dojemamo neko stanje? Precej! Slovenci imamo na primer kar nekaj pregovorov, ki se ukvarjajo s tem, kako zelo slaba je lenoba, medtem ko je delo vrednota. Čeprav sogovornik dodaja, da smo se Slovenci vendarle že malce odmaknili od ideje o delu kot vrednoti.
"So stvari, o katerih je pisal Mazzini in tudi še drugi. To, da pri nas nekako ni vrednota samo delo, ampak dajanje vtisa, da delaš. Da je pomembno, da pravzaprav razlagaš ta proces, kako in koliko delaš."
229 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? Danes je primeren dan, da odgovorimo na to vprašanje – 10. avgust je namreč svetovni dan lenobe.
10. avgust je svetovni dan lenobe, pobudniki zanj pa niso znani
Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? "Dejansko je lenoba neka skoraj nedosegljiva vrednota," razmišlja Boštjan Gorenc - Pižama, avtor, prevajalec, komik in zagovornik lenobe kot enega izmed delov ustvarjalnega procesa.
"Nekaj, kar se navzven lahko zdi kot lenoba, je namreč pri meni ta kanček brezdelja, ki je eden zelo poglavitnih procesov ustvarjanja. Jaz temu rečem kar kreativna prokrastinacija. Namreč, potrebujem veliko časa, da se mi ideje zmedijo do točke, ko jih spravim iz sebe."
Spletni Fran sicer pravi, da je prokrastinacija "odlaganje dela, naloge z določenim rokom, ob porabljanju časa za manj pomembne dejavnosti", Boštjan Gorenc pa to poimenuje "prosti tek možganov".
Lenoba ali brezdelje. Kaj se sliši lepše? In kaj ima jezik pri tem, kako dojemamo neko stanje? Precej! Slovenci imamo na primer kar nekaj pregovorov, ki se ukvarjajo s tem, kako zelo slaba je lenoba, medtem ko je delo vrednota. Čeprav sogovornik dodaja, da smo se Slovenci vendarle že malce odmaknili od ideje o delu kot vrednoti.
"So stvari, o katerih je pisal Mazzini in tudi še drugi. To, da pri nas nekako ni vrednota samo delo, ampak dajanje vtisa, da delaš. Da je pomembno, da pravzaprav razlagaš ta proces, kako in koliko delaš."
Dobrohotna, dobrovoljna ženica, ki gledalca prevzame s skrivnostnim nasmehom in bistrimi očmi. Morda ji prav zaradi tega rečemo tudi »slovenska Mona Liza«. Kofetarica – znamenito delo slikarke Ivane Kobilce - prav v teh dneh praznuje 135 let obstoja. Zato ji na Prvem posvečamo Torkov kviz!
Prihajajoči konec tedna bo prinesel Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Agencija Republike Slovenije za Okolje že vrsto let aktivno sodeluje z organizatorji Planiškega praznika. Dolina pod Poncami ima kar nekaj mikroklimatskih posebnosti, pripoveduje meteorolog Jure Jerman, ki planiško dogajanje strokovno spremlja že četrt stoletja in je prava zakladnica znanja in izkušenj o vremenskih spremenljivkah, ki krojijo dogajanje in seveda vplivajo na (varne) polete. Od vetra do snežne podlage. V torkovem kvizu se bomo usedli na balonček toplega zraka, ki nas bo dvignil na višjo raven znanja o meteorologiji med Zgornjesavsko dolino in Tamarjem, kjer veduto zariše Letalnica Bratov Gorišek!
11 let že obeležujemo mednarodni dan gozdov. Leta 2012 je namreč Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za dan tega obeležja izbrala 21. marec. Na Prvem bomo zato današnji 21. marec izkoristili, da preverimo, kako se že in se še bodo (zaradi podnebnih sprememb) spreminjali naši gozdovi. Torkov kviz!
Pər Novak na Gorenjskem, Láznikov v Zgornji Savinjski dolini, pri Fehtarjevih v Vipavski dolini ... O hišnih imenih tokrat v Torkovem kvizu. Prenašajo se iz roda v rod, držijo pa se hiše oz. celotne domačije. Tudi če se ta proda, hišno ime ostane. Sogovornica: dialektologinja Jožica Škofic, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik in predavateljica na Univerzi na Primorskem.
V Torkovem kvizu na praznik zaljubljencev iščemo izvor Kupida – fantiča s krili in ljubezensko puščico. Pri tem nam je pomagala doc. dr. Sonja Weiss z Oddelka za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Zlato in srebro smo v januarskih kvizih že obdelali. Danes pa mini seriji kovin dodajamo še bron oz. zlitino bakra in kositra. Prof. dr. Jožef Medved z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete je bil sogovornik Torkovega kviza. Pripravila: Darja Pograjc.
Prejšnjič smo se v kvizu ukvarjali z zlatom. Danes nadaljujemo z njegovim sosedom v periodnem sistemu, ki ga zapisujemo s simbolom Ag. Kako nastane srebro, kako ga pridobivamo in za kaj ga uporabljamo, tudi v elektroniki in medicini? "Vemo, da na primer v spomladanskem času sadovnjake škropimo s pripravkom, ki ga imenujemo modra galica. Na podoben način je tudi srebro toksično za mikroorganizme in se ga uporablja v raznih obližih za hitro celjenje ran in za nevtralizacijo neprijetnih vonjav v čevljih," je med drugim v oddaji povedal doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane zlato? Namignila bom samo to, da je ta proces pravzaprav še veliko, veliko bolj spektakularen kot je spektakularna ta oranžno-rumena žlahtna kovina sama po sebi. To je bil namig, odgovore pa ponudi Torkov kviz! Sogovornik: dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.
Lani smo v tem času Torkov kviz okrasili in posuli z bleščicami, tokrat pa pod drobnogled vzamemo prav tako prazničen element brez katerega si marsikdo težko predstavlja silvestrski večer. O mehurčkih v Torkovem kvizu! Sogovornici: Klavdija Topolovec Špur (enologinja kleti Radgonske gorice) o mehurčkih v peninah in Isabela Antunovič (varilka kombuče in vodja proizvodnje Isa's kombucha) o mehurčkih v kombuči.
Septembra lani smo se v Torkovem kvizu spomnili 120. obletnice prve vožnje tramvaja po ulicah prestolnice in se sprehodili skozi zgodovino tramvaja pri nas. Zdaj, decembra 2022, peljemo to zgodbo naprej. A tokrat ne po tračnicah, ampak prek električnih žic. Torkov kviz o trolejbusih (in avtobusih).
Kaj je labirint? Je to simbol? Nekakšna trdnjava? Morda igrišče? Danes ga verjetno večina res doživlja predvsem kot zadnje, a zgodovina labirintov je bogata in razkriva veliko o človeški preteklosti. Zagotovo namreč sega vsaj 4 tisoč let v preteklost, verjetno pa še mnogo dlje. Sogovornik Torkovega kviza bo Stjepan Palajsa, predsednik kulturno-filozofskega društva Nova Akropola Slovenije, kjer so ravno prejšnji teden odprli razstavo o simbolih, med katerimi je tudi labirint.
Priimki so se pri kmečkem prebivalstvu pri nas začeli pojavljati v 15. stoletju. Prej za to ni bilo potrebe. Kraji so bili majhni in za indentifikacijo sta zadostovala osebno ime in ime kraja, kjer je posameznik prebival. Več nastanku in razvoju slovenskih priimkov je Darji Pograjc v Torkovem kvizu povedal dr. Silvo Torkar, zdaj že upokojeni znanstveni sodelavec Etimološko-onomastične sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
25. oktober je svetovni dan testenin. Torkov kviz zato danes posvečamo vsem napakam pri pripravi, postrežbi in prehranjevanju s testeninami. Stvarem, ob katerih bi se Italijani prijeli za glavo in se zgrozili. Sogovornik: Maxxa iz RawPaste, restavracije s testeninami. Avtorica rubrike: Darja Pograjc.
Na prvi pogled je mačji panda nekaj izjemno ljubkega! Nekaj med mačko, pando in rakunom, njegov prednik je pa kratkonosi pes. Rdečkasta dlaka, bel gobček in košat rep, ki ga pozimi uporablja za zaščito pred mrazom. Če si ga ne znate predstavljati oz. ga še niste videli, nič hudega, v naslednjih minutah ga Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja iz Živalskega vrta Ljubljana, tudi opiše. Torkov kviz!
Zdi se, da obstajata dve vrsti ljudi – prvi zamujajo vedno in redno, drugi pa nikoli oz. skoraj nikoli. S Simono Lečnik Očko, mag. mednarodnih in diplomatskih študij ter ustanoviteljico in vodjo Akademije vrednot, se je pogovarjala Darja Pograjc.
Pogosto so vzrok za debate o tem, ali je udobje pomembnejše od videza. Nemalokrat se namreč znajdejo na seznamih najgrših čevljev na svetu. Lahko so enobarvni, pisani, okrašeni z bleščicami ali dodatnimi okraski, imenovanimi »jibbitz«. Ampak klasični model ima pa vedno 13 luknjic. Tema današnjega Torkovega kviza so kroksi, sogovornica pa je dr. Sabina Puc, vodja Oddelka za modno oblikovanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.
V zadnjem tednu razstave o prvi avtocesti na naših tleh smo pogledali v Muzej novejše zgodovine Slovenije. Več kot 40 fotografij, predmetov, uniform cestninskih delavcev, kovček in torba za prevažanje denarja ter številna pričevanja – taka je statistika razstave ob 50. obletnici odprtja skoraj 32 km dolgega odseka Vrhnika–Postojna. To prvo avtocesto v takratni Jugoslaviji so gradili 30 mesecev.
30. avgusta leta 1775 se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, ki je Ljubljani županoval kar 26 let. Od leta 1820, pa do svoje smrti leta 1846. V marsičem je prispeval k razvoju mesta, v katerem sta zdaj po njem imenovana cesta pa tudi most čez Ljubljanico. Na Hradeckega se bomo ob obletnici njegovega rojstva spomnili v Torkovem kvizu. Mojca Delač je pred mikrofon povabila turističnega vodnika Martina Šušteršiča.
Gotovo ste že kdaj med poslušanjem radijske postaje zasledili, da je v besedilu skladbe kakšna beseda preprosto izginila ali pa jo je nadomestila kakšna druga bolj ali manj inovativna beseda. Kdo je tisti, ki določi, kaj je v besedilu treba prekriti, izrezati, skratka preslišati? Kdaj in kje se je v modernem času začela cenzura v glasbi? In ali pretirana politična korektnost ubija ustvarjalnost? Torkov kviz pripravlja Darja Pograjc.
Zapuščeni hodniki. Odpadajoč omet. Vrata, ki visijo s tečajev. Odkrušene betonske stopnice. To je danes Haludovo Palace hotel na Krku. Nekoč pa je bilo to kar 100 tisoč kvadratnih metrov urejenega zemljišča z glavno hotelsko zgradbo, ki se je nad atrijskimi vilami, ki so jo obkrožale, dvigovala kot dvorec. Jugoslovanski Las Vegas so ga celo imenovali. Preverimo zakaj – poletni Torkov kviz se seli na otok Krk!
Neveljaven email naslov