Zadnji dan meteorološkega poletja, ki sovpada tudi z zadnjim dnem poletnih počitnic. Morda se tudi za to zdi skok v september še toliko manj sončen in bolj - meglen. In prav temu vremenskemu pojavu smo namenili pozornost v tokratnem torkovem kvizu. Da razjasnimo morda kdaj megleno znanje o megli, pa zavili na Agencijo Republike Slovenije za okolje, na Urad za meteorologijo. Z Branetom Gregorčičem nismo prodajali megle, niti je ne mešali, smo se pa o njej temeljito pogovorili. Pripravila: Mojca Delač.

V zraku razpršene drobne kapljice, ki zmanjšujejo vidljivost in sipajo svetlobo. O megli smo se pogovarjali z meteorologom Branetom Gregorčičem

Zadnji dan meteorološkega poletja, ki  sovpada tudi z zadnjim dnem poletnih počitnic. Morda se tudi za to zdi skok v september še toliko manj sončen in bolj - meglen. In prav temu vremenskemu pojavu smo namenili pozornost v tokratnem torkovem kvizu.

Če v Slovarju slovenskega knjižnega jezika poiščemo meglo, je ob opisu seveda, ob njej cel kup različnih izrazov, v katerih se pojavlja - megla se mi dela pred očmi, to obdobje zgodovine je še ovito v meglo, vleče se kot megla, tega se spominja kakor v megli. Da razjasnimo morda kdaj megleno znanje o megli, pa zavijamo na Agencijo Republike Slovenije za okolje, na Urad za meteorologijo. Z Branetom Gregorčičem nismo prodajali megle, niti je ne mešali, smo se pa o njej temeljito pogovorili.

 Megla nastane po navadi zaradi ohlajanja zraka. Na to pa lahko vpliva več mehanizmov. Hladen zrak lahko vase sprejme manj vodne pare v plinasti obliki. In ko dosežemo vlažnost blizu sto odstotkov, se presežna vodna para iz plinastega spremeni v kapljevinasto obliko. Nastanejo  vodne kapljice, ki jih vidimo kot meglo.

Posebna težava je megla v prometu, saj zmanjšuje vidljivost, hkrati pa naši možgani nimajo toliko informacij iz okolja kot sicer, da bi lahko zares ocenili, kako hitro se premikamo.

Pravzaprav je definicija megle v meteorologiji ta, da mora biti vidljivost manjša od enega kilometra, če je vidljivost dva kilometra lahko govorimo o meglici, če je manj kot 100 metrov pa o gosti megli.

In takrat se zdi, da bi jo lahko rezali. Lahko pa je tudi v pasovih, to pomeni, da se izmenjujejo območja z gostejšo in redkejšo meglo. Glede na nastanek ločimo več vrst megle vsem pa je skupno nekaj.  O radiacijski, advekcijski in pobočni megli lahko več slišite v posnetku.

Na razkroj megle, pojasnjuje Brane Gregorčič, vplivata predvsem dva mehanizma -  segrevanje zraka s sončnim obsevanjem, ali pa vetrovi.

Tokratno vprašanje, ki smo ga zastavili poslušalkam in poslušalcem pa:

Megla lahko vsebuje tudi vodne kapljice, ki imajo že negativno temperaturo, ampak so še vedno v tekočem vodnem stanju, dokler se ne dotaknejo predmetov, ki so ohlajeni pod ničlo in primrznejo. Kaj takrat nastane?

Tudi pravilni odgovor na to vprašanje lahko slišite v posnetku!