Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V oddaji Ultrazvok bo gospod Albino Prodáni povedal, kako mu je nov srčni spodbujevalnik rešil in izboljšal življenje. Zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra so namreč v preteklih tednih prvim sedmim srčnim bolnikom vstavili sodobne spodbujevalnike, ki so bistveno manjši in lažji od predhodnih. O prednostih le teh in poteku operacije bo podrobneje govoril prof. dr. Igor Zupan s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. Poslušajte oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Zdravstveni tim: kardiolog dr. Igor Zupan je tretji z leve; ob njem, četrti z leve je srčni kirurg dr. Tomislav Klokočovnik. (UKC Ljubljana)
Zakaj so nekateri ljudje jutranji slavčki, drugi pa nočne sove? Kaj uravnava ritem spanja? Kako na naše zdravje vplivata nočno in izmensko delo? Znanstveniki so dolgo ugibali, kako smo se ljudje prilagodili na menjavo dneva in noči. Letošnji Nobelovi nagrajenci Hall, Rosbash in Young so v osemdesetih letih odkrili gene za našo notranjo biološko uro. Kako le ta tiktaka, pa boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok. Z nami bo dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru. Z njim se je srečal Iztok Konc. Foto: Alan Levine/ Flickr, cc
Dr. Veronika Rutar Gorišek je nevrologinja in raziskovalka. Preučuje, kako možganska kap prizadene govor in spomin. Pravi, da ima za nas dobro in slabo novico. Podrobneje bo o tem govorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V literaturi sicer lahko preberemo, da so možganske celice zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodovanih možganskih centrov. Z dr. Veroniko Rutar Gorišek z Nevrološke klinike v Ljubljani se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: dierk schaefer/ Flickr, cc
Čeprav zdravje postavljamo na prvo mesto, pa opozoril, navodil in nasvetov zdravstvenih delavcev običajno ne slišimo prav radi. Kljub temu bomo v oddaji Ultrazvok povedali kar naravnost sledeče dejstvo: med nami je zelo malo takih, ki si redno in pravilno umivajo zobe. Rezultat slabe ustne higiene sta zobna gniloba in parodontalna bolezen. Obe lahko vodita v izpadanje zob. Kako bi torej morali skrbeti za svoje zobe? Kakšna zobna ščetka je najboljša in kdaj pride v poštev zobna nitka? Zakaj je zobna pasta le kozmetični dodatek? Kako pa vzdržujemo čistočo zobne proteze? Na ta in še druga vprašanja odgovarjata zobozdravnik Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani in ustna higieničarka Ana Zupančič. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Laura Taylor/ Flickr, cc
Leta sladke in mastne hrane ter nezdravo življenje pogosto vodijo v sladkorno bolezen. Zdravniki jo letno na novo odkrijejo pri kar 11.000 prebivalkah in prebivalcih Slovenije. Posledice sladkorne bolezni so lahko zelo hude, zato je ob diagnozi nujna sprememba življenjskega sloga. Ves trud se splača – saj študije potrjujejo, da lahko stroga dieta obrne tok sladkorne bolezni. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok doc. dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: T Sheppard/ Flickr, cc
V ponedeljek je Evropska komisija podelila nagrade (EU Health Award 2017) nevladnim organizacijam s področja promocije cepljenja. Zmagal je projekt Imuno, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije. Njihov cilj je javnosti približati dejstva o cepljenju, predstaviti novosti in opozoriti na odgovornost pri sprejemanju odločitve za ali proti cepljenju. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztoku Koncu sta se v studiu pridružili študentki medicine Eva Vrščaj in Danaja Plevel. Foto: Društvo študentov medicine Slovenije
V tokratni oddaji Ultrazvok bodo trije specialisti nevrologi govorili o zdravljenju napredovale oblike Parkinsonove bolezni. Gre za degenerativno bolezen živčevja. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje. Gostje oddaje Ultrazvok: dr. Pablo Mir iz Seville, dr. Martin Rakuša iz Maribora in dr. Uroš Rot iz Ljubljane. Na Slovenskem nevrološkem kongresu jih je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Timothy K Hamilton/ Flickr, cc
Klamidija, gonoreja in sifilis so spolne bolezni, ki jih lahko učinkovito pozdravimo z antibiotiki. Tokrat izpostavljamo sifilis, nekaterim znan kot lues. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe v Ljubljani, opozarja, da je sifilis danes spet aktualen. Zdravniki namreč zadnja leta beležijo vedno več primerov. Kako in kdaj se okužimo s sifilisom? Kateri so najbolj značilni znaki in simptomi? Kakšna je diagnostika in zakaj je pomembno, da se okužbo odkrije čim prej? Ali penicilin še deluje proti sifilisu? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Tomizak/ Flickr, cc
Ali je uporaba mobilnih telefonov povezana z večjo pojavnostjo glioblastoma? Študije kažejo, da ne, pravi onkolog Uroš Smrdel. Pritrdi mu tudi mlada raziskovalka Barbara Breznik. In kaj je glioblastom? To je najpogostejši možganski tumor, za katerim v Sloveniji letno zboli približno 70 ljudi. Zdravniki in raziskovalci si o glioblastomu zastavljajo številna vprašanja, saj predvidevajo, da jih bodo odgovori pripeljali do novih, bolj uspešnih poti zdravljenja. Več z Barbaro Breznik z Nacionalnega inštituta za biologijo in dr. Urošem Smrdelom z Onkološkega inštituta v oddaji Ultrazvok. Z njima se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: dierk schaefer/ Flickr, cc
Pred nami so hladni meseci, ki na preizkušnjo postavijo naš imunski sistem. Ta se mora upreti virusom prehlada in gripe ter povzročiteljem pljučnic, ki so v tem obdobju pogostejše. Še posebej zahrbtne so tako imenovane atipične pljučnice. Ker so njihovi znaki in simptomi velikokrat neznačilni in prikriti obstaja nevarnost, da odlašamo z obiskom pri zdravniku. Podrobneje v oddaji Ultrazvok mag. Janja Blatnik iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc
Nerazumevanje bolezni in številni miti o raku dojk vodijo do stigme, ki je včasih lahko celo hujša od bolezni same. Vedno več žensk si zato vsak oktober pripne rožnato pentljo in o svoji izkušnji z rakom spregovori na glas. Na nedavni okrogli mizi sta pred polno predavalnico Biotehniške fakultete v Ljubljani o svojem boju pripovedovali novinarka in ambasadorka Združenja Europa Donna Barbra Drnač in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Jožica Mestnik. Z medicinskega vidika pa so rak dojk osvetlili prof. dr. Janja Ocvirk in Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta ter prof. dr. Jože Pižem z Medicinske fakultete v Ljubljani. Poudarke z okrogle mize je zbral Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc
Ljudsko izročilo že od nekdaj prisega na dobrodejne učinke zdravilnih rastlin. Znanje o njihovi moči se prenaša iz roda v rod, znan slovenski pregovor pa pravi: »Za vsako bolezen rož'ca rase.«. Z napredkom znanosti se zdravilne rastline vse bolj uveljavljajo tudi v uradni medicini. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe izpostavimo znane zdravilne učinke ameriškega slamnika, žajblja in sleza, ki krepijo imunski sistem in blažijo obolenja dihal. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Virginia (Ginny) Sanderson/ Flickr, cc
Pravzaprav je nenavadno, da se parodontoza ne pojavi pri vseh ljudeh, pravi doc. dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Ocena strokovnjakov namreč je, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Na srečo pa huda oblika obolenja prizadene le do 15 odstotkov prebivalcev. In kakšni so znaki? Krvavenje ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob. Podrobneje o parodontalni bolezni v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Rokom Gašperšičem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc
V tokratni oddaji Ultrazvok ne bomo govorili o cepljenju, čeprav bomo zaključili prav z njim. Osrednja tema bo sepsa. To je nevarno stanje, pri katerem mikroorganizmi vdrejo v kri in lahko ogrozijo bolnikovo življenje. Potrebna je hitra zdravniška pomoč z intenzivnim zdravljenjem. Ker sepsa še zdaleč ni redka, si zasluži našo pozornost. Iztok Konc se je pogovarjal s prof. dr. Matjažem Jerebom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Bill McChesney, Flickr, cc
Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Podrobneje o materničnem vložku – ali natančneje o sodobnih intrauterinih kontracepcijskih sistemih – v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Sarah Mirk/ Flickr, cc
Sodobna biološka zdravila so že marsikateremu bolniku rešila življenje. Kot zelo učinkovita so se izkazala zlasti na dveh področjih: pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni. Terapija z biološkimi zdravili je varna in ima manj stranskih učinkov, vendar je draga in zato manj dostopna. Rešitev je v tako imenovanih podobnih bioloških zdravilih, ki nastajajo tudi s slovenskim znanjem. Več dr. Dominik Gaser iz Lekove Biofarmacevtike v Mengšu, prof. dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik in prof. dr. Tomaž Lunder z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Za oddajo Ultrazvok se je z njimi pogovarjal Iztok Konc. Foto: University of Michigan School for Environment and Sustainability Follow/ Flickr, cc
Včasih so strogo brezglutensko dieto upoštevali zgolj bolniki s celiakijo, saj so na to beljakovino v žitih preobčutljivi. Zdaj pa izdelke z oznako »brez glutena« kupujejo tudi ljudje, ki nimajo zdravstvenih težav. Ali lahko tovrstna prehrana res izboljša naše počutje in zdravje? Kako trdni so dokazi proti glutenu? Kaj o njegovem škodljivem vplivu na možgane pravijo študije? Nekatera novejša spoznanja o glutenu bo v oddaji Ultrazvok pojasnil doc. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Nupur Dasgupta/ Flickr, cc
Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost in ohromelost. Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa sodi Slovenija med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih na Koroškem in Gorenjskem. O tem, kakšno je stanje letos, pa v tokratni oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je pred mikrofon povabil doc. dr. Ireno Grmek Košnik z Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kranju in prof. dr. Franca Strleta s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Fairfax County/ Flickr, cc
V Sloveniji živi 16 vrst klopov. Najbolj razširjeni so gozdni klopi, ki v podrasti prežijo na svoje gostitelje. »Gre za najnevarnejšo zver v slovenskih gozdovih,« pravi dr. Franc Strle z Infekcijske klinike v Ljubljani. Mnogi klopi prenašajo viruse in bakterije, ki lahko pri človeku povzročijo hude zdravstvene težave. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero je letos zbolelo že veliko ljudi. Nevarnost pa še ni minila, saj so klopi v naravi aktivni vse do prve zmrzali. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok infektolog akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in biolog dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lennart Tange/ flickr, cc
Alergijski kontaktni dermatitis – poznamo ga kot ekcem – se največkrat pojavi na koži obraza in rok. Doleti nas lahko povsem nepričakovano, saj se reakcija pojavi ob stiku s kovinami in kemikalijami, ki same po sebi niso škodljive in drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Katere snovi najpogosteje povzročijo alergijski kontaktni dermatitis? Kakšni so značilni znaki in simptomi? Kako zdravniki postavijo diagnozo in kakšno je zdravljenje? Na ta in druga vprašanja v oddaji Ultrazvok odgovarja dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Care_SMC/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov