Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki.
Nerazumevanje bolezni in številni miti o raku dojk vodijo do stigme, ki je včasih lahko celo hujša od bolezni same. Vedno več žensk si zato vsak oktober pripne rožnato pentljo in o svoji izkušnji z rakom spregovori na glas. Na nedavni okrogli mizi sta pred polno predavalnico Biotehniške fakultete v Ljubljani o svojem boju pripovedovali novinarka in ambasadorka Združenja Europa Donna Barbra Drnač in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Slovenije Jožica Mestnik.
V Sloveniji je rak še vedno tabu. Ko nekomu rečeš, da imaš raka, se vsi že kar poslavljajo od tebe. Vemo pa, da statistike kažejo obetavne rezultate in da rak ni smrtna obsodba. – Barbra Drnač
S prostovoljko sem lahko odkrito spregovorila o raku in že takrat sem si rekla, da bom tudi jaz pomagala drugim in odkrito govorila o raku. – Jožica Mestnik
Rak dojk je še vedno najpogostejši rak pri ženskah – naši zdravniki vsako leto odkrijejo skoraj 1300 na novo obolelih. Število obolelih narašča, podatki pa kažejo, da več kot 80 odstotkov žensk zboli po 60 letu starosti. Bolnice pa tudi bolniki pričakujejo več informacij že ob sami postavitvi diagnoze; želijo si boljše komunikacije. Zdravljenje raka dojk obsega kirurški poseg, radioterapijo in zdravljenje s citostatiki, hormonskimi in biološkimi zdravili. Za zgodnje odkrivanje je pomembno redno samopregledovanje dojk in preventivni program DORA, ki ženske povabi na pregled z mamografom.
Z medicinskega vidika so rak dojk na okrogli mizi osvetlili prof. dr. Janja Ocvirk in Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta ter prof. dr. Jože Pižem z Medicinske fakultete v Ljubljani.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki.
Nerazumevanje bolezni in številni miti o raku dojk vodijo do stigme, ki je včasih lahko celo hujša od bolezni same. Vedno več žensk si zato vsak oktober pripne rožnato pentljo in o svoji izkušnji z rakom spregovori na glas. Na nedavni okrogli mizi sta pred polno predavalnico Biotehniške fakultete v Ljubljani o svojem boju pripovedovali novinarka in ambasadorka Združenja Europa Donna Barbra Drnač in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Slovenije Jožica Mestnik.
V Sloveniji je rak še vedno tabu. Ko nekomu rečeš, da imaš raka, se vsi že kar poslavljajo od tebe. Vemo pa, da statistike kažejo obetavne rezultate in da rak ni smrtna obsodba. – Barbra Drnač
S prostovoljko sem lahko odkrito spregovorila o raku in že takrat sem si rekla, da bom tudi jaz pomagala drugim in odkrito govorila o raku. – Jožica Mestnik
Rak dojk je še vedno najpogostejši rak pri ženskah – naši zdravniki vsako leto odkrijejo skoraj 1300 na novo obolelih. Število obolelih narašča, podatki pa kažejo, da več kot 80 odstotkov žensk zboli po 60 letu starosti. Bolnice pa tudi bolniki pričakujejo več informacij že ob sami postavitvi diagnoze; želijo si boljše komunikacije. Zdravljenje raka dojk obsega kirurški poseg, radioterapijo in zdravljenje s citostatiki, hormonskimi in biološkimi zdravili. Za zgodnje odkrivanje je pomembno redno samopregledovanje dojk in preventivni program DORA, ki ženske povabi na pregled z mamografom.
Z medicinskega vidika so rak dojk na okrogli mizi osvetlili prof. dr. Janja Ocvirk in Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta ter prof. dr. Jože Pižem z Medicinske fakultete v Ljubljani.
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov