Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki.
Nerazumevanje bolezni in številni miti o raku dojk vodijo do stigme, ki je včasih lahko celo hujša od bolezni same. Vedno več žensk si zato vsak oktober pripne rožnato pentljo in o svoji izkušnji z rakom spregovori na glas. Na nedavni okrogli mizi sta pred polno predavalnico Biotehniške fakultete v Ljubljani o svojem boju pripovedovali novinarka in ambasadorka Združenja Europa Donna Barbra Drnač in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Slovenije Jožica Mestnik.
V Sloveniji je rak še vedno tabu. Ko nekomu rečeš, da imaš raka, se vsi že kar poslavljajo od tebe. Vemo pa, da statistike kažejo obetavne rezultate in da rak ni smrtna obsodba. – Barbra Drnač
S prostovoljko sem lahko odkrito spregovorila o raku in že takrat sem si rekla, da bom tudi jaz pomagala drugim in odkrito govorila o raku. – Jožica Mestnik
Rak dojk je še vedno najpogostejši rak pri ženskah – naši zdravniki vsako leto odkrijejo skoraj 1300 na novo obolelih. Število obolelih narašča, podatki pa kažejo, da več kot 80 odstotkov žensk zboli po 60 letu starosti. Bolnice pa tudi bolniki pričakujejo več informacij že ob sami postavitvi diagnoze; želijo si boljše komunikacije. Zdravljenje raka dojk obsega kirurški poseg, radioterapijo in zdravljenje s citostatiki, hormonskimi in biološkimi zdravili. Za zgodnje odkrivanje je pomembno redno samopregledovanje dojk in preventivni program DORA, ki ženske povabi na pregled z mamografom.
Z medicinskega vidika so rak dojk na okrogli mizi osvetlili prof. dr. Janja Ocvirk in Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta ter prof. dr. Jože Pižem z Medicinske fakultete v Ljubljani.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki.
Nerazumevanje bolezni in številni miti o raku dojk vodijo do stigme, ki je včasih lahko celo hujša od bolezni same. Vedno več žensk si zato vsak oktober pripne rožnato pentljo in o svoji izkušnji z rakom spregovori na glas. Na nedavni okrogli mizi sta pred polno predavalnico Biotehniške fakultete v Ljubljani o svojem boju pripovedovali novinarka in ambasadorka Združenja Europa Donna Barbra Drnač in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Slovenije Jožica Mestnik.
V Sloveniji je rak še vedno tabu. Ko nekomu rečeš, da imaš raka, se vsi že kar poslavljajo od tebe. Vemo pa, da statistike kažejo obetavne rezultate in da rak ni smrtna obsodba. – Barbra Drnač
S prostovoljko sem lahko odkrito spregovorila o raku in že takrat sem si rekla, da bom tudi jaz pomagala drugim in odkrito govorila o raku. – Jožica Mestnik
Rak dojk je še vedno najpogostejši rak pri ženskah – naši zdravniki vsako leto odkrijejo skoraj 1300 na novo obolelih. Število obolelih narašča, podatki pa kažejo, da več kot 80 odstotkov žensk zboli po 60 letu starosti. Bolnice pa tudi bolniki pričakujejo več informacij že ob sami postavitvi diagnoze; želijo si boljše komunikacije. Zdravljenje raka dojk obsega kirurški poseg, radioterapijo in zdravljenje s citostatiki, hormonskimi in biološkimi zdravili. Za zgodnje odkrivanje je pomembno redno samopregledovanje dojk in preventivni program DORA, ki ženske povabi na pregled z mamografom.
Z medicinskega vidika so rak dojk na okrogli mizi osvetlili prof. dr. Janja Ocvirk in Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta ter prof. dr. Jože Pižem z Medicinske fakultete v Ljubljani.
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov