Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki.
Nerazumevanje bolezni in številni miti o raku dojk vodijo do stigme, ki je včasih lahko celo hujša od bolezni same. Vedno več žensk si zato vsak oktober pripne rožnato pentljo in o svoji izkušnji z rakom spregovori na glas. Na nedavni okrogli mizi sta pred polno predavalnico Biotehniške fakultete v Ljubljani o svojem boju pripovedovali novinarka in ambasadorka Združenja Europa Donna Barbra Drnač in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Slovenije Jožica Mestnik.
V Sloveniji je rak še vedno tabu. Ko nekomu rečeš, da imaš raka, se vsi že kar poslavljajo od tebe. Vemo pa, da statistike kažejo obetavne rezultate in da rak ni smrtna obsodba. – Barbra Drnač
S prostovoljko sem lahko odkrito spregovorila o raku in že takrat sem si rekla, da bom tudi jaz pomagala drugim in odkrito govorila o raku. – Jožica Mestnik
Rak dojk je še vedno najpogostejši rak pri ženskah – naši zdravniki vsako leto odkrijejo skoraj 1300 na novo obolelih. Število obolelih narašča, podatki pa kažejo, da več kot 80 odstotkov žensk zboli po 60 letu starosti. Bolnice pa tudi bolniki pričakujejo več informacij že ob sami postavitvi diagnoze; želijo si boljše komunikacije. Zdravljenje raka dojk obsega kirurški poseg, radioterapijo in zdravljenje s citostatiki, hormonskimi in biološkimi zdravili. Za zgodnje odkrivanje je pomembno redno samopregledovanje dojk in preventivni program DORA, ki ženske povabi na pregled z mamografom.
Z medicinskega vidika so rak dojk na okrogli mizi osvetlili prof. dr. Janja Ocvirk in Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta ter prof. dr. Jože Pižem z Medicinske fakultete v Ljubljani.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki.
Nerazumevanje bolezni in številni miti o raku dojk vodijo do stigme, ki je včasih lahko celo hujša od bolezni same. Vedno več žensk si zato vsak oktober pripne rožnato pentljo in o svoji izkušnji z rakom spregovori na glas. Na nedavni okrogli mizi sta pred polno predavalnico Biotehniške fakultete v Ljubljani o svojem boju pripovedovali novinarka in ambasadorka Združenja Europa Donna Barbra Drnač in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Slovenije Jožica Mestnik.
V Sloveniji je rak še vedno tabu. Ko nekomu rečeš, da imaš raka, se vsi že kar poslavljajo od tebe. Vemo pa, da statistike kažejo obetavne rezultate in da rak ni smrtna obsodba. – Barbra Drnač
S prostovoljko sem lahko odkrito spregovorila o raku in že takrat sem si rekla, da bom tudi jaz pomagala drugim in odkrito govorila o raku. – Jožica Mestnik
Rak dojk je še vedno najpogostejši rak pri ženskah – naši zdravniki vsako leto odkrijejo skoraj 1300 na novo obolelih. Število obolelih narašča, podatki pa kažejo, da več kot 80 odstotkov žensk zboli po 60 letu starosti. Bolnice pa tudi bolniki pričakujejo več informacij že ob sami postavitvi diagnoze; želijo si boljše komunikacije. Zdravljenje raka dojk obsega kirurški poseg, radioterapijo in zdravljenje s citostatiki, hormonskimi in biološkimi zdravili. Za zgodnje odkrivanje je pomembno redno samopregledovanje dojk in preventivni program DORA, ki ženske povabi na pregled z mamografom.
Z medicinskega vidika so rak dojk na okrogli mizi osvetlili prof. dr. Janja Ocvirk in Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta ter prof. dr. Jože Pižem z Medicinske fakultete v Ljubljani.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Neveljaven email naslov