Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študija razkrila, da debelost in telesna neaktivnost ogrožata koronarne bolnike pri nas.
Podatek, da v Sloveniji na leto zaradi srčnega infarkta umre kar 1.400 ljudi manj kot še pred dvajsetimi leti, je razveseljiv. Zasluga gre preventivnim akcijam in urejenosti zdravstvenega sistema, ki omogoča dostopnost ustreznih kirurških posegov ter najboljših zdravil. Zato toliko bolj bodejo v oči rezultati evropske študije, ki kažejo na ne najbolj zdrav življenjski slog koronarnih bolnikov pri nas. Zaskrbljujoče številke je za oddajo Ultrazvok podrobneje pregledal doc. dr. Borut Jug s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Od slovenskih bolnikov, ki so preživeli srčni infarkt, so med šestindvajsetimi evropskimi državami bolj debeli le še bolniki v Ruski federaciji. Pri nas je bolezensko predebel že skoraj vsak drugi bolnik s koronarno boleznijo.
foto: Kotseva K et al. Raziskava Euroaspire IV. Kongres Evropskega zrduženja za kardiologijo, 2013
V primerjavi z bolniki iz drugih držav so slovenski med najbolj telesno neaktivnimi, veliko več jih ima neurejeno sladkorno bolezen, po debelosti pa med šestindvajsetimi državami zasedajo neslavno drugo mesto.
Študija pa je razkrila tudi dobro novico – po infarktu kadi le še 11 odstotkov slovenskih bolnikov, kar je manj kot drugje v Evropi.
Koronarna bolezen je običajno posledica ateroskleroze srčnih arterij – to je žil, ki prehranjujejo srce. Njene posledice, med njimi so angina pektoris, srčni infarkt in nenadna srčna smrt, želijo zdravniki za vsako ceno preprečiti.
Zdravniki bolnikom po prebolelem srčnem infarktu svetujejo redno jemanje zdravil in priporočijo programe zdravega prehranjevanja ter tudi hujšanja. Opozorijo jih na pomembnost aktivnega življenjskega sloga z redno telesno aktivnostjo in ustrezno vadbo.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Študija razkrila, da debelost in telesna neaktivnost ogrožata koronarne bolnike pri nas.
Podatek, da v Sloveniji na leto zaradi srčnega infarkta umre kar 1.400 ljudi manj kot še pred dvajsetimi leti, je razveseljiv. Zasluga gre preventivnim akcijam in urejenosti zdravstvenega sistema, ki omogoča dostopnost ustreznih kirurških posegov ter najboljših zdravil. Zato toliko bolj bodejo v oči rezultati evropske študije, ki kažejo na ne najbolj zdrav življenjski slog koronarnih bolnikov pri nas. Zaskrbljujoče številke je za oddajo Ultrazvok podrobneje pregledal doc. dr. Borut Jug s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Od slovenskih bolnikov, ki so preživeli srčni infarkt, so med šestindvajsetimi evropskimi državami bolj debeli le še bolniki v Ruski federaciji. Pri nas je bolezensko predebel že skoraj vsak drugi bolnik s koronarno boleznijo.
foto: Kotseva K et al. Raziskava Euroaspire IV. Kongres Evropskega zrduženja za kardiologijo, 2013
V primerjavi z bolniki iz drugih držav so slovenski med najbolj telesno neaktivnimi, veliko več jih ima neurejeno sladkorno bolezen, po debelosti pa med šestindvajsetimi državami zasedajo neslavno drugo mesto.
Študija pa je razkrila tudi dobro novico – po infarktu kadi le še 11 odstotkov slovenskih bolnikov, kar je manj kot drugje v Evropi.
Koronarna bolezen je običajno posledica ateroskleroze srčnih arterij – to je žil, ki prehranjujejo srce. Njene posledice, med njimi so angina pektoris, srčni infarkt in nenadna srčna smrt, želijo zdravniki za vsako ceno preprečiti.
Zdravniki bolnikom po prebolelem srčnem infarktu svetujejo redno jemanje zdravil in priporočijo programe zdravega prehranjevanja ter tudi hujšanja. Opozorijo jih na pomembnost aktivnega življenjskega sloga z redno telesno aktivnostjo in ustrezno vadbo.
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov
