Študija razkrila, da debelost in telesna neaktivnost ogrožata koronarne bolnike pri nas.

Podatek, da v Sloveniji na leto zaradi srčnega infarkta umre kar 1.400 ljudi manj kot še pred dvajsetimi leti, je razveseljiv. Zasluga gre preventivnim akcijam in urejenosti zdravstvenega sistema, ki omogoča dostopnost ustreznih kirurških posegov ter najboljših zdravil. Zato toliko bolj bodejo v oči rezultati evropske študije, ki kažejo na ne najbolj zdrav življenjski slog koronarnih bolnikov pri nas. Zaskrbljujoče številke je za oddajo Ultrazvok podrobneje pregledal doc. dr. Borut Jug s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.

V primerjavi z bolniki iz drugih držav so slovenski med najbolj telesno neaktivnimi, veliko več jih ima neurejeno sladkorno bolezen, po debelosti pa med šestindvajsetimi državami zasedajo neslavno drugo mesto.

Študija pa je razkrila tudi dobro novico – po infarktu kadi le še 11 odstotkov slovenskih bolnikov, kar je manj kot drugje v Evropi.

Koronarna bolezen je običajno posledica ateroskleroze srčnih arterij – to je žil, ki prehranjujejo srce. Njene posledice, med njimi so angina pektoris, srčni infarkt in nenadna srčna smrt, želijo zdravniki za vsako ceno preprečiti.

Zdravniki bolnikom po prebolelem srčnem infarktu svetujejo redno jemanje zdravil in priporočijo programe zdravega prehranjevanja ter tudi hujšanja. Opozorijo jih na pomembnost aktivnega življenjskega sloga z redno telesno aktivnostjo in ustrezno vadbo.