Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hripavost, daljša od treh ali štirih tednov, je že razlog za obisk zdravnika
Kirurški posegi v predelu vratu lahko poškodujejo živce, ki vodijo do glasilk. Zaradi poškodbe se gibljivost ene ali obeh glasilk zmanjša, kar povzroči hripavost, zaletavanje pri požiranju in težave z dihanjem. Dolgo časa je veljalo, da se živci najbolj pogosto poškodujejo med operacijo žleze ščitnice, zdaj pa podatki, tudi slovenski, po besedah prof. dr. Irene Hočevar Boltežar pravijo drugače. Le en odstotek posegov na žlezi ščitnici se zaplete s poškodbo živca, ki oživčuje glasilki. Bolj tvegane so operacije velikih vratnih žil in vratnega dela hrbtenice.
Poškodbe živcev najpogosteje zmanjšajo gibljivost ene ali obeh glasilk.
Ob daljši hripavosti, ki je ne moremo povezati z okužbo, je nujen obisk pri zdravniku specialistu za ušesa, žrelo in grlo – otorinolaringologu. Ta bo speljal potrebne diagnostične postopke. Še posebej skrbno išče morebitno rakavo obolenje, ki je lahko vzrok slabše gibljivosti glasilk. Zgodi pa se tudi, ne neredko, da zdravniki natančnega vzroka težav tudi ne odkrijejo.
Zdravljenje zmanjšane gibljivosti glasilk lahko vključuje različne metode in postopke. Odločitev za vrsto terapije je odvisna od tega, ali je prizadeta gibljivost ene ali obeh glasilk in lahko vključuje glasovno terapijo, kirurški poseg ali funkcionalno električno stimulacijo grla, ki jo izvajajo v zadnjem času. Strokovnjaki pa iščejo še druge načine in razvijajo nove metode. Študije že nakazujejo možnost genskega zdravljenja poškodovanih živcev glasilk.
Z rehabilitacijo in zdravljenjem posledic slabše gibljivosti glasilk se v Sloveniji ukvarjajo strokovnjaki obeh Univerzitetnih kliničnih centrov – torej v Ljubljani in Mariboru. Tam so se medicinskemu osebju pridružili specialisti klinične logopedije, ki se ukvarjajo z glasovno terapijo in rehabilitacijo požiranja.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Hripavost, daljša od treh ali štirih tednov, je že razlog za obisk zdravnika
Kirurški posegi v predelu vratu lahko poškodujejo živce, ki vodijo do glasilk. Zaradi poškodbe se gibljivost ene ali obeh glasilk zmanjša, kar povzroči hripavost, zaletavanje pri požiranju in težave z dihanjem. Dolgo časa je veljalo, da se živci najbolj pogosto poškodujejo med operacijo žleze ščitnice, zdaj pa podatki, tudi slovenski, po besedah prof. dr. Irene Hočevar Boltežar pravijo drugače. Le en odstotek posegov na žlezi ščitnici se zaplete s poškodbo živca, ki oživčuje glasilki. Bolj tvegane so operacije velikih vratnih žil in vratnega dela hrbtenice.
Poškodbe živcev najpogosteje zmanjšajo gibljivost ene ali obeh glasilk.
Ob daljši hripavosti, ki je ne moremo povezati z okužbo, je nujen obisk pri zdravniku specialistu za ušesa, žrelo in grlo – otorinolaringologu. Ta bo speljal potrebne diagnostične postopke. Še posebej skrbno išče morebitno rakavo obolenje, ki je lahko vzrok slabše gibljivosti glasilk. Zgodi pa se tudi, ne neredko, da zdravniki natančnega vzroka težav tudi ne odkrijejo.
Zdravljenje zmanjšane gibljivosti glasilk lahko vključuje različne metode in postopke. Odločitev za vrsto terapije je odvisna od tega, ali je prizadeta gibljivost ene ali obeh glasilk in lahko vključuje glasovno terapijo, kirurški poseg ali funkcionalno električno stimulacijo grla, ki jo izvajajo v zadnjem času. Strokovnjaki pa iščejo še druge načine in razvijajo nove metode. Študije že nakazujejo možnost genskega zdravljenja poškodovanih živcev glasilk.
Z rehabilitacijo in zdravljenjem posledic slabše gibljivosti glasilk se v Sloveniji ukvarjajo strokovnjaki obeh Univerzitetnih kliničnih centrov – torej v Ljubljani in Mariboru. Tam so se medicinskemu osebju pridružili specialisti klinične logopedije, ki se ukvarjajo z glasovno terapijo in rehabilitacijo požiranja.
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov