Hripavost, daljša od treh ali štirih tednov, je že razlog za obisk zdravnika

Kirurški posegi v predelu vratu lahko poškodujejo živce, ki vodijo do glasilk. Zaradi poškodbe se gibljivost ene ali obeh glasilk zmanjša, kar povzroči hripavost, zaletavanje pri požiranju in težave z dihanjem. Dolgo časa je veljalo, da se živci najbolj pogosto poškodujejo med operacijo žleze ščitnice, zdaj pa podatki, tudi slovenski, po besedah prof. dr. Irene Hočevar Boltežar pravijo drugače. Le en odstotek posegov na žlezi ščitnici se zaplete s poškodbo živca, ki oživčuje glasilki. Bolj tvegane so operacije velikih vratnih žil in vratnega dela hrbtenice.

Poškodbe živcev najpogosteje zmanjšajo gibljivost ene ali obeh glasilk.

Ob daljši hripavosti, ki je ne moremo povezati z okužbo, je nujen obisk pri zdravniku specialistu za ušesa, žrelo in grlo – otorinolaringologu. Ta bo speljal potrebne diagnostične postopke. Še posebej skrbno išče morebitno rakavo obolenje, ki je lahko vzrok slabše gibljivosti glasilk. Zgodi pa se tudi, ne neredko, da zdravniki natančnega vzroka težav tudi ne odkrijejo.

Zdravljenje zmanjšane gibljivosti glasilk lahko vključuje različne metode in postopke. Odločitev za vrsto terapije je odvisna od tega, ali je prizadeta gibljivost ene ali obeh glasilk in lahko vključuje glasovno terapijo, kirurški poseg ali funkcionalno električno stimulacijo grla, ki jo izvajajo v zadnjem času. Strokovnjaki pa iščejo še druge načine in razvijajo nove metode. Študije že nakazujejo možnost genskega zdravljenja poškodovanih živcev glasilk.

Z rehabilitacijo in zdravljenjem posledic slabše gibljivosti glasilk se v Sloveniji ukvarjajo strokovnjaki obeh Univerzitetnih kliničnih centrov – torej v Ljubljani in Mariboru. Tam so se medicinskemu osebju pridružili specialisti klinične logopedije, ki se ukvarjajo z glasovno terapijo in rehabilitacijo požiranja.