Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Molekule življenja

01.10.2015


Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije

Prof. dr. Andrej Šali …

… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.

Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc

Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.

Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.

Krvna slika bolnika s srpastocelično anemijo. Zaradi poškodovane membrane eritrociti zastajajo v žilah.

foto: VivCaruna/ Flickr, cc

Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.

Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc

Prof. dr. Andras Nagy …

Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini. 

Prof. dr. Andras Nagy:» Možno je, da bomo ustvarili celo boljše celice od naših lastnih.«

foto: Slovensko biokemijsko društvo

» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.

Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja  teh posebnih celic. dr. Nagy

Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.

» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.

Prof. dr. Janko Kos …

Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.

Prof. dr. Janko Kos za govornico konference. Portorož, 16. - 19. september 2015.

foto: Slovensko biokemijsko društvo

Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.

 

 


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Molekule življenja

01.10.2015


Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije

Prof. dr. Andrej Šali …

… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.

Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc

Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.

Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.

Krvna slika bolnika s srpastocelično anemijo. Zaradi poškodovane membrane eritrociti zastajajo v žilah.

foto: VivCaruna/ Flickr, cc

Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.

Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc

Prof. dr. Andras Nagy …

Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini. 

Prof. dr. Andras Nagy:» Možno je, da bomo ustvarili celo boljše celice od naših lastnih.«

foto: Slovensko biokemijsko društvo

» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.

Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja  teh posebnih celic. dr. Nagy

Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.

» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.

Prof. dr. Janko Kos …

Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.

Prof. dr. Janko Kos za govornico konference. Portorož, 16. - 19. september 2015.

foto: Slovensko biokemijsko društvo

Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.

 

 


20.09.2023

Najdlje traja analiza krvi na folno kislino in vitamin B12

Ali naj bom pred preiskavo krvi tešč ali ne? Kaj je hemogram? Zakaj mora vsak vzorec krvi pred analizo v centrifugo? Kaj lahko pokaže pregled urina in blata? To so vprašanja, ki smo jih za tedensko medicinsko oddajo Ultrazvok na Prvem zastavili inženirki laboratorijske biokemije Meliti Malus Patačić, ki vodi laboratorij v Zdravstvenem domu v Radečah. V svetlih novih prostorih, kjer ni mogoče, da bi bilo kogarkoli strah odvzema krvi, se je z Melito Malus Patačić pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi


13.09.2023

Nobelovec: Uspeh cepiv proti covidu velik obet tudi za zdravljenje raka

Britanski genetik in celični biolog prof. dr. Paul Nurse je leta 1976 odkril gen, ki uravnava rast in razmnoževanje prav vsake žive celice – tudi človeške – za kar so mu leta 2001 podelili Nobelovo nagrado za medicino


06.09.2023

Osebna izkušnja: Lumbalna punkcija

Pregled tekočine, ki obliva možgane in hrbtenjačo – na kratko ji rečemo kar likvor, nam lahko razkrije marsikatero bolezen. Znanki iz družbenih omrežij so tako nedavno s pregledom likvorja diagnosticirali vnetje hrbtenjače. Gospodu Pavlu Kranjcu, gostu oddaje Ultrazvok, pa so pred dobrimi štiridesetimi leti odkrili multiplo sklerozo. Medicinska preiskava, pri kateri zdravnik z iglo odvzame vzorec likvorja, se imenuje lumbalna punkcija. Postopek ne boli, včasih pa je lahko neprijeten. Več pa v pogovoru z gospodom Kranjcem. Z njim se je v prostorih Združenja multiple skleroze Slovenije v Ljubljani srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc, https://apuntes-de-medicina.blogspot.com/


30.08.2023

V Sloveniji kanabinoidi zdaj na zdravniški recept

Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.


23.08.2023

Sanacija po poplavah: tudi manjše rane nevarne za okužbo s tetanusom

Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku


28.07.2023

Najpogostejše bolezenske težave z dihanjem

Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik


28.07.2023

Dr. Fležar: Dihanje mora biti nezavedno

Pulmolog o dihanju in spirometriji


28.07.2023

Strokovnjaki za žile in srce priporočajo sredozemski tip prehrane

O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu


26.07.2023

Dr. Jerala: Cepivo mRNK kot nekakšno digitalno zdravilo proti raku

O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu


19.07.2023

Osebna izkušnja: Pregled kože in kožnih znamenj

Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu


11.07.2023

Akupunktura za lajšanje kronične bolečine

Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.


05.07.2023

Posegi na krčnih žilah

Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija


28.06.2023

Dr. Matjaž Vrtovec: Poletje je za krčne žile neugoden čas

Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških


21.06.2023

Diabetolog Fabčič: Zdravilo uredi sladkorno bolezen in pripomore k izgubi telesne teže

Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem


14.06.2023

Osebna izkušnja: Mamografija in samopregledovanje dojk

»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni


08.06.2023

Sočutna izčrpanost

Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa


01.06.2023

Na Kitajskem velik val okužb s koronavirusom; ta različica že v Sloveniji

Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)


25.05.2023

Osnovna hrana črevesne mikrobiote so vlaknine in posebni sladkorji

Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?


18.05.2023

Osebna izkušnja: Sprejem v psihiatrično bolnišnico

Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo


11.05.2023

Zamaščenost jeter je posledica preobremenitve

Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?


Stran 4 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov