Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije
… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.
Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.
Krvna slika bolnika s srpastocelično anemijo. Zaradi poškodovane membrane eritrociti zastajajo v žilah.
foto: VivCaruna/ Flickr, cc
Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini.
Prof. dr. Andras Nagy:» Možno je, da bomo ustvarili celo boljše celice od naših lastnih.«
» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.
Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja teh posebnih celic. dr. Nagy
Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.
» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.
Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.
Prof. dr. Janko Kos za govornico konference. Portorož, 16. - 19. september 2015.
Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije
… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.
Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.
Krvna slika bolnika s srpastocelično anemijo. Zaradi poškodovane membrane eritrociti zastajajo v žilah.
foto: VivCaruna/ Flickr, cc
Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini.
Prof. dr. Andras Nagy:» Možno je, da bomo ustvarili celo boljše celice od naših lastnih.«
» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.
Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja teh posebnih celic. dr. Nagy
Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.
» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.
Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.
Prof. dr. Janko Kos za govornico konference. Portorož, 16. - 19. september 2015.
Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
Neveljaven email naslov
