Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uspeh slovenskih znanstvenikov.
Rezultati kažejo, da ni znanstvenega problema, ki ga prof. ddr. Boris Turk z Instituta Jožef Stefan in njegovi sodelavci ne bi znali rešiti. Nov sistem, ki ga preučujejo in razvijajo, bo v prihodnje omogočil hitro in natančno diagnostiko rakavih obolenj ter pomembno izboljšal učinkovitost kemoterapije.
Zdravljenje raka je med najhitreje napredujočimi področji sodobne medicine. Danes tako že poznamo številna zdravila. Žal pa je njihova uporaba, tako sogovornik z Instituta Jožef Stefan, velikokrat omejena, saj je količina zdravila, ki prispe do tumorja, pogosto premajhna, da bi bila zares učinkovita. Zato strokovnjaki razvijajo dostavni sistem, ki bo omogočil ciljano dostavo zdravilne učinkovine do njene tarče – do rakavih celic.
To bo izboljšalo življenja naših otrok in vnukov. Njim bo bolje! (prof. dr. Boris Turk)
Da bi bolje razumeli, kam so bila usmerjena razmišljanja dr. Turka in njegovih sodelavcev, ko so razvijali novo strategijo za učinkovitejšo in bolniku prijaznejšo kemoterapijo, pojdimo na sam začetek.
Znanstveniki so z raziskavami posegli na nivo celice – v središču njihovega proučevanja so se znašli celični organeli, imenovani lizosomi, in encim katepsin B. Lizosomi delujejo kot kompostnik in reciklirajo snovi. Za to pa potrebujejo tako imenovane hidrolitične encime – med njimi je tudi katepsin B.
Encim katepsin B, ki se izraža na membrani rakastih celic, izločajo pa ga tudi imunske celice, ki pridejo v bližino tumorja, lahko pa tudi vnetja, je skupina dr. Turka uporabila kot tarčo. Posebnost novega pristopa je v tem, da ga uporabljajo kot tarčo za dostavo zdravil in kontrastnega sredstva za diagnostiko, ne pa kot tarčo za zdravljenje bolezni, kot je bilo običajno.
Za zdaj torej dobro kaže! Potrebno pa je še nadaljnje preverjanje postopka in klinične študije, ki bodo njegovo uporabnost ter učinkovitost potrdile tudi pri diagnosticiranju in zdravljenju rakavih ter vnetnih obolenj pri ljudeh.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Uspeh slovenskih znanstvenikov.
Rezultati kažejo, da ni znanstvenega problema, ki ga prof. ddr. Boris Turk z Instituta Jožef Stefan in njegovi sodelavci ne bi znali rešiti. Nov sistem, ki ga preučujejo in razvijajo, bo v prihodnje omogočil hitro in natančno diagnostiko rakavih obolenj ter pomembno izboljšal učinkovitost kemoterapije.
Zdravljenje raka je med najhitreje napredujočimi področji sodobne medicine. Danes tako že poznamo številna zdravila. Žal pa je njihova uporaba, tako sogovornik z Instituta Jožef Stefan, velikokrat omejena, saj je količina zdravila, ki prispe do tumorja, pogosto premajhna, da bi bila zares učinkovita. Zato strokovnjaki razvijajo dostavni sistem, ki bo omogočil ciljano dostavo zdravilne učinkovine do njene tarče – do rakavih celic.
To bo izboljšalo življenja naših otrok in vnukov. Njim bo bolje! (prof. dr. Boris Turk)
Da bi bolje razumeli, kam so bila usmerjena razmišljanja dr. Turka in njegovih sodelavcev, ko so razvijali novo strategijo za učinkovitejšo in bolniku prijaznejšo kemoterapijo, pojdimo na sam začetek.
Znanstveniki so z raziskavami posegli na nivo celice – v središču njihovega proučevanja so se znašli celični organeli, imenovani lizosomi, in encim katepsin B. Lizosomi delujejo kot kompostnik in reciklirajo snovi. Za to pa potrebujejo tako imenovane hidrolitične encime – med njimi je tudi katepsin B.
Encim katepsin B, ki se izraža na membrani rakastih celic, izločajo pa ga tudi imunske celice, ki pridejo v bližino tumorja, lahko pa tudi vnetja, je skupina dr. Turka uporabila kot tarčo. Posebnost novega pristopa je v tem, da ga uporabljajo kot tarčo za dostavo zdravil in kontrastnega sredstva za diagnostiko, ne pa kot tarčo za zdravljenje bolezni, kot je bilo običajno.
Za zdaj torej dobro kaže! Potrebno pa je še nadaljnje preverjanje postopka in klinične študije, ki bodo njegovo uporabnost ter učinkovitost potrdile tudi pri diagnosticiranju in zdravljenju rakavih ter vnetnih obolenj pri ljudeh.
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
Neveljaven email naslov