Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uspeh slovenskih znanstvenikov.
Rezultati kažejo, da ni znanstvenega problema, ki ga prof. ddr. Boris Turk z Instituta Jožef Stefan in njegovi sodelavci ne bi znali rešiti. Nov sistem, ki ga preučujejo in razvijajo, bo v prihodnje omogočil hitro in natančno diagnostiko rakavih obolenj ter pomembno izboljšal učinkovitost kemoterapije.
Zdravljenje raka je med najhitreje napredujočimi področji sodobne medicine. Danes tako že poznamo številna zdravila. Žal pa je njihova uporaba, tako sogovornik z Instituta Jožef Stefan, velikokrat omejena, saj je količina zdravila, ki prispe do tumorja, pogosto premajhna, da bi bila zares učinkovita. Zato strokovnjaki razvijajo dostavni sistem, ki bo omogočil ciljano dostavo zdravilne učinkovine do njene tarče – do rakavih celic.
To bo izboljšalo življenja naših otrok in vnukov. Njim bo bolje! (prof. dr. Boris Turk)
Da bi bolje razumeli, kam so bila usmerjena razmišljanja dr. Turka in njegovih sodelavcev, ko so razvijali novo strategijo za učinkovitejšo in bolniku prijaznejšo kemoterapijo, pojdimo na sam začetek.
Znanstveniki so z raziskavami posegli na nivo celice – v središču njihovega proučevanja so se znašli celični organeli, imenovani lizosomi, in encim katepsin B. Lizosomi delujejo kot kompostnik in reciklirajo snovi. Za to pa potrebujejo tako imenovane hidrolitične encime – med njimi je tudi katepsin B.
Encim katepsin B, ki se izraža na membrani rakastih celic, izločajo pa ga tudi imunske celice, ki pridejo v bližino tumorja, lahko pa tudi vnetja, je skupina dr. Turka uporabila kot tarčo. Posebnost novega pristopa je v tem, da ga uporabljajo kot tarčo za dostavo zdravil in kontrastnega sredstva za diagnostiko, ne pa kot tarčo za zdravljenje bolezni, kot je bilo običajno.
Za zdaj torej dobro kaže! Potrebno pa je še nadaljnje preverjanje postopka in klinične študije, ki bodo njegovo uporabnost ter učinkovitost potrdile tudi pri diagnosticiranju in zdravljenju rakavih ter vnetnih obolenj pri ljudeh.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Uspeh slovenskih znanstvenikov.
Rezultati kažejo, da ni znanstvenega problema, ki ga prof. ddr. Boris Turk z Instituta Jožef Stefan in njegovi sodelavci ne bi znali rešiti. Nov sistem, ki ga preučujejo in razvijajo, bo v prihodnje omogočil hitro in natančno diagnostiko rakavih obolenj ter pomembno izboljšal učinkovitost kemoterapije.
Zdravljenje raka je med najhitreje napredujočimi področji sodobne medicine. Danes tako že poznamo številna zdravila. Žal pa je njihova uporaba, tako sogovornik z Instituta Jožef Stefan, velikokrat omejena, saj je količina zdravila, ki prispe do tumorja, pogosto premajhna, da bi bila zares učinkovita. Zato strokovnjaki razvijajo dostavni sistem, ki bo omogočil ciljano dostavo zdravilne učinkovine do njene tarče – do rakavih celic.
To bo izboljšalo življenja naših otrok in vnukov. Njim bo bolje! (prof. dr. Boris Turk)
Da bi bolje razumeli, kam so bila usmerjena razmišljanja dr. Turka in njegovih sodelavcev, ko so razvijali novo strategijo za učinkovitejšo in bolniku prijaznejšo kemoterapijo, pojdimo na sam začetek.
Znanstveniki so z raziskavami posegli na nivo celice – v središču njihovega proučevanja so se znašli celični organeli, imenovani lizosomi, in encim katepsin B. Lizosomi delujejo kot kompostnik in reciklirajo snovi. Za to pa potrebujejo tako imenovane hidrolitične encime – med njimi je tudi katepsin B.
Encim katepsin B, ki se izraža na membrani rakastih celic, izločajo pa ga tudi imunske celice, ki pridejo v bližino tumorja, lahko pa tudi vnetja, je skupina dr. Turka uporabila kot tarčo. Posebnost novega pristopa je v tem, da ga uporabljajo kot tarčo za dostavo zdravil in kontrastnega sredstva za diagnostiko, ne pa kot tarčo za zdravljenje bolezni, kot je bilo običajno.
Za zdaj torej dobro kaže! Potrebno pa je še nadaljnje preverjanje postopka in klinične študije, ki bodo njegovo uporabnost ter učinkovitost potrdile tudi pri diagnosticiranju in zdravljenju rakavih ter vnetnih obolenj pri ljudeh.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Neveljaven email naslov