Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogost povzročitelj so bakterije pnevmokoki
Še posebej ogroža starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi, dojenčke in majhne otroke. Zaradi nje morajo pri nas na zdravljenje v bolnišnico letno sprejeti kar okoli 6.000 ljudi. Govorimo o pnevmokokni pljučnici. Čeprav jo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki in se proti njej zaščitimo s cepljenjem, pa zdravniki opozarjajo, da je še vedno življenjsko nevarna in se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.
Po besedah prof. dr. Matjaža Jereba s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani kar polovico vseh pljučnic povzročijo bakterije pnevmokoki. Ne da bi zanje sploh vedeli, jih ima v sluznici nosu in žrela kar do 70 odstotkov ljudi.
Strokovnjaki nekaterim skupinam prebivalcev priporočajo cepljenje proti pnevmokokom. Cepimo se lahko skozi celo leto, res pa je, da so okužbe pogostejše jeseni in spomladi.
“Zanimivo je, da je v ZDA precepljenost proti pnevmokoknim okužbam veliko višja, okrog 60 odstotkov, medtem ko je v Evropski uniji v povprečju komaj 10 odstotkov. V Sloveniji se, denimo, proti pnevmokoknim okužbam cepi le nekaj tisoč ljudi na leto. To je mnogo premalo in z večjo precepljenostjo ne bi povečali le zaščite starostnikov in ogroženih skupin ljudi pred pnevmokoknimi okužbami, ampak bi se zaradi znižane stopnje obolevnosti zaradi teh okužb znižala tudi uporaba antibiotikov ter posredno tudi težave zaradi odpornosti bakterij na antibiotike, kar v zadnjih letih postaja vse večji problem, predvsem pri otrocih.” Mikrobiologinja dr. Metka Paragi.
Tveganje za pnevmokokno pljučnico se močno poveča že pri starejših od 50 let – za kar 11 krat je višje pri bolnikih s kroničnimi pljučnimi obolenji, za 5 krat pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, za 4 krat poveča tveganje za pnevmokokno pljučnico kajenje in za 3 krat sladkorna bolezen.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pogost povzročitelj so bakterije pnevmokoki
Še posebej ogroža starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi, dojenčke in majhne otroke. Zaradi nje morajo pri nas na zdravljenje v bolnišnico letno sprejeti kar okoli 6.000 ljudi. Govorimo o pnevmokokni pljučnici. Čeprav jo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki in se proti njej zaščitimo s cepljenjem, pa zdravniki opozarjajo, da je še vedno življenjsko nevarna in se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.
Po besedah prof. dr. Matjaža Jereba s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani kar polovico vseh pljučnic povzročijo bakterije pnevmokoki. Ne da bi zanje sploh vedeli, jih ima v sluznici nosu in žrela kar do 70 odstotkov ljudi.
Strokovnjaki nekaterim skupinam prebivalcev priporočajo cepljenje proti pnevmokokom. Cepimo se lahko skozi celo leto, res pa je, da so okužbe pogostejše jeseni in spomladi.
“Zanimivo je, da je v ZDA precepljenost proti pnevmokoknim okužbam veliko višja, okrog 60 odstotkov, medtem ko je v Evropski uniji v povprečju komaj 10 odstotkov. V Sloveniji se, denimo, proti pnevmokoknim okužbam cepi le nekaj tisoč ljudi na leto. To je mnogo premalo in z večjo precepljenostjo ne bi povečali le zaščite starostnikov in ogroženih skupin ljudi pred pnevmokoknimi okužbami, ampak bi se zaradi znižane stopnje obolevnosti zaradi teh okužb znižala tudi uporaba antibiotikov ter posredno tudi težave zaradi odpornosti bakterij na antibiotike, kar v zadnjih letih postaja vse večji problem, predvsem pri otrocih.” Mikrobiologinja dr. Metka Paragi.
Tveganje za pnevmokokno pljučnico se močno poveča že pri starejših od 50 let – za kar 11 krat je višje pri bolnikih s kroničnimi pljučnimi obolenji, za 5 krat pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, za 4 krat poveča tveganje za pnevmokokno pljučnico kajenje in za 3 krat sladkorna bolezen.
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
Neveljaven email naslov