Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogost povzročitelj so bakterije pnevmokoki
Še posebej ogroža starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi, dojenčke in majhne otroke. Zaradi nje morajo pri nas na zdravljenje v bolnišnico letno sprejeti kar okoli 6.000 ljudi. Govorimo o pnevmokokni pljučnici. Čeprav jo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki in se proti njej zaščitimo s cepljenjem, pa zdravniki opozarjajo, da je še vedno življenjsko nevarna in se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.
Po besedah prof. dr. Matjaža Jereba s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani kar polovico vseh pljučnic povzročijo bakterije pnevmokoki. Ne da bi zanje sploh vedeli, jih ima v sluznici nosu in žrela kar do 70 odstotkov ljudi.
Strokovnjaki nekaterim skupinam prebivalcev priporočajo cepljenje proti pnevmokokom. Cepimo se lahko skozi celo leto, res pa je, da so okužbe pogostejše jeseni in spomladi.
“Zanimivo je, da je v ZDA precepljenost proti pnevmokoknim okužbam veliko višja, okrog 60 odstotkov, medtem ko je v Evropski uniji v povprečju komaj 10 odstotkov. V Sloveniji se, denimo, proti pnevmokoknim okužbam cepi le nekaj tisoč ljudi na leto. To je mnogo premalo in z večjo precepljenostjo ne bi povečali le zaščite starostnikov in ogroženih skupin ljudi pred pnevmokoknimi okužbami, ampak bi se zaradi znižane stopnje obolevnosti zaradi teh okužb znižala tudi uporaba antibiotikov ter posredno tudi težave zaradi odpornosti bakterij na antibiotike, kar v zadnjih letih postaja vse večji problem, predvsem pri otrocih.” Mikrobiologinja dr. Metka Paragi.
Tveganje za pnevmokokno pljučnico se močno poveča že pri starejših od 50 let – za kar 11 krat je višje pri bolnikih s kroničnimi pljučnimi obolenji, za 5 krat pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, za 4 krat poveča tveganje za pnevmokokno pljučnico kajenje in za 3 krat sladkorna bolezen.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pogost povzročitelj so bakterije pnevmokoki
Še posebej ogroža starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi, dojenčke in majhne otroke. Zaradi nje morajo pri nas na zdravljenje v bolnišnico letno sprejeti kar okoli 6.000 ljudi. Govorimo o pnevmokokni pljučnici. Čeprav jo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki in se proti njej zaščitimo s cepljenjem, pa zdravniki opozarjajo, da je še vedno življenjsko nevarna in se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.
Po besedah prof. dr. Matjaža Jereba s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani kar polovico vseh pljučnic povzročijo bakterije pnevmokoki. Ne da bi zanje sploh vedeli, jih ima v sluznici nosu in žrela kar do 70 odstotkov ljudi.
Strokovnjaki nekaterim skupinam prebivalcev priporočajo cepljenje proti pnevmokokom. Cepimo se lahko skozi celo leto, res pa je, da so okužbe pogostejše jeseni in spomladi.
“Zanimivo je, da je v ZDA precepljenost proti pnevmokoknim okužbam veliko višja, okrog 60 odstotkov, medtem ko je v Evropski uniji v povprečju komaj 10 odstotkov. V Sloveniji se, denimo, proti pnevmokoknim okužbam cepi le nekaj tisoč ljudi na leto. To je mnogo premalo in z večjo precepljenostjo ne bi povečali le zaščite starostnikov in ogroženih skupin ljudi pred pnevmokoknimi okužbami, ampak bi se zaradi znižane stopnje obolevnosti zaradi teh okužb znižala tudi uporaba antibiotikov ter posredno tudi težave zaradi odpornosti bakterij na antibiotike, kar v zadnjih letih postaja vse večji problem, predvsem pri otrocih.” Mikrobiologinja dr. Metka Paragi.
Tveganje za pnevmokokno pljučnico se močno poveča že pri starejših od 50 let – za kar 11 krat je višje pri bolnikih s kroničnimi pljučnimi obolenji, za 5 krat pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, za 4 krat poveča tveganje za pnevmokokno pljučnico kajenje in za 3 krat sladkorna bolezen.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Neveljaven email naslov