Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Njeno delo so opazili strokovnjaki s Harvarda.
Splošna bolnišnica v Massachusattsu v Združenih državah, ki deluje pod okriljem slovite univerze Harvard, bo za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma uvedla diagnostični postopek, ki ga je podrobneje raziskala slovenska strokovnjakinja mag. Alojzija Hočevar. Slovenija je edina evropska država, ki za prepoznavanje sindroma uporablja ultrazvok. Magistrica Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je razvila točkovnik, ki je v pomoč pri postavitvi diagnoze.
Sjӧgrenov sindrom je kronična bolezen imunskega sistema. Je drugo najpogostejše revmatično obolenje; takoj za revmatoidnim artritisom. Pojavlja se v vseh starostnih skupinah, najpogosteje pa po 40. letu. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima pri nas sjӧgrenov sindrom približno 0,6 odstotka prebivalcev, diagnozo pa vsako leto na novo postavijo pri 80 ljudeh. Poleg suhosti očesne sluznice in ust pa je pogost simptom tudi utrujenost.
O uporabi ultrazvoka za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma je leta 1988 prvi pisal dr. Brados, pravi mag. Alojzija Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Pri nas je ultrazvočno slikanje žlez slinavk del diagnostike dobrih 10 let – natančneje od leta 2002.
Mag. Hočevar je razvila točkovnik, s pomočjo katerega zdravniki ovrednotijo bolezenske spremembe, ki jih v žlezah slinavkah odkrijejo med ultrazvočno preiskavo. Uporaba ultrazvoka pri ugotavljanju diagnoze sjӧgrenov sindrom ima številne prednosti pred drugimi diagnostičnimi postopki. Med drugim je ultrazvočna preiskava bolj dostopna in lažje ponovljiva.
Strokovnjaki še ne poznajo točnega vzroka za izbruh sjӧgrenovega sindroma. Čeprav bolezen ni dedna, pa kaže, da na njen razvoj vplivajo tudi nekateri geni. Vpleteni so še spolni hormoni in okužba z virusom ali bakterijo. Ob žlezah z zunanjim izločanjem lahko sjӧgrenov sindrom prizadene še druge organe in povzroči nastanek krvnega raka.
Odkrivanje sjӧgrenovega sindroma ni enostavno. Prav zato ima raziskovalno delo mag. Alojzije Hočevar velik pomen, saj omogoča hitrejše prepoznavanje sindroma in zgodnejši začetek zdravljenja.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Njeno delo so opazili strokovnjaki s Harvarda.
Splošna bolnišnica v Massachusattsu v Združenih državah, ki deluje pod okriljem slovite univerze Harvard, bo za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma uvedla diagnostični postopek, ki ga je podrobneje raziskala slovenska strokovnjakinja mag. Alojzija Hočevar. Slovenija je edina evropska država, ki za prepoznavanje sindroma uporablja ultrazvok. Magistrica Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je razvila točkovnik, ki je v pomoč pri postavitvi diagnoze.
Sjӧgrenov sindrom je kronična bolezen imunskega sistema. Je drugo najpogostejše revmatično obolenje; takoj za revmatoidnim artritisom. Pojavlja se v vseh starostnih skupinah, najpogosteje pa po 40. letu. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima pri nas sjӧgrenov sindrom približno 0,6 odstotka prebivalcev, diagnozo pa vsako leto na novo postavijo pri 80 ljudeh. Poleg suhosti očesne sluznice in ust pa je pogost simptom tudi utrujenost.
O uporabi ultrazvoka za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma je leta 1988 prvi pisal dr. Brados, pravi mag. Alojzija Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Pri nas je ultrazvočno slikanje žlez slinavk del diagnostike dobrih 10 let – natančneje od leta 2002.
Mag. Hočevar je razvila točkovnik, s pomočjo katerega zdravniki ovrednotijo bolezenske spremembe, ki jih v žlezah slinavkah odkrijejo med ultrazvočno preiskavo. Uporaba ultrazvoka pri ugotavljanju diagnoze sjӧgrenov sindrom ima številne prednosti pred drugimi diagnostičnimi postopki. Med drugim je ultrazvočna preiskava bolj dostopna in lažje ponovljiva.
Strokovnjaki še ne poznajo točnega vzroka za izbruh sjӧgrenovega sindroma. Čeprav bolezen ni dedna, pa kaže, da na njen razvoj vplivajo tudi nekateri geni. Vpleteni so še spolni hormoni in okužba z virusom ali bakterijo. Ob žlezah z zunanjim izločanjem lahko sjӧgrenov sindrom prizadene še druge organe in povzroči nastanek krvnega raka.
Odkrivanje sjӧgrenovega sindroma ni enostavno. Prav zato ima raziskovalno delo mag. Alojzije Hočevar velik pomen, saj omogoča hitrejše prepoznavanje sindroma in zgodnejši začetek zdravljenja.
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
Neveljaven email naslov