Njeno delo so opazili strokovnjaki s Harvarda.

Splošna bolnišnica v Massachusattsu v Združenih državah, ki deluje pod okriljem slovite univerze Harvard, bo za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma uvedla diagnostični postopek, ki ga je podrobneje raziskala slovenska strokovnjakinja mag. Alojzija Hočevar. Slovenija je edina evropska država, ki za prepoznavanje sindroma uporablja ultrazvok. Magistrica Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je razvila točkovnik, ki je v pomoč pri postavitvi diagnoze.

Sjӧgrenov sindrom je kronična bolezen imunskega sistema. Je drugo najpogostejše revmatično obolenje; takoj za revmatoidnim artritisom. Pojavlja se v vseh starostnih skupinah, najpogosteje pa po 40. letu. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima pri nas sjӧgrenov sindrom približno 0,6 odstotka prebivalcev, diagnozo pa vsako leto na novo postavijo pri 80 ljudeh. Poleg suhosti očesne sluznice in ust pa je pogost simptom tudi utrujenost.

O uporabi ultrazvoka za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma je leta 1988 prvi pisal dr. Brados, pravi mag. Alojzija Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Pri nas je ultrazvočno slikanje žlez slinavk del diagnostike dobrih 10 let – natančneje od leta 2002.

Mag. Hočevar je razvila točkovnik, s pomočjo katerega zdravniki ovrednotijo bolezenske spremembe, ki jih v žlezah slinavkah odkrijejo med ultrazvočno preiskavo. Uporaba ultrazvoka pri ugotavljanju diagnoze sjӧgrenov sindrom ima številne prednosti pred drugimi diagnostičnimi postopki. Med drugim je ultrazvočna preiskava bolj dostopna in lažje ponovljiva.

Strokovnjaki še ne poznajo točnega vzroka za izbruh sjӧgrenovega sindroma. Čeprav bolezen ni dedna, pa kaže, da na njen razvoj vplivajo tudi nekateri geni. Vpleteni so še spolni hormoni in okužba z virusom ali bakterijo. Ob žlezah z zunanjim izločanjem lahko sjӧgrenov sindrom prizadene še druge organe in povzroči nastanek krvnega raka.

Odkrivanje sjӧgrenovega sindroma ni enostavno. Prav zato ima raziskovalno delo mag. Alojzije Hočevar velik pomen, saj omogoča hitrejše prepoznavanje sindroma in zgodnejši začetek zdravljenja.