Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gigantocelični arteritis
Pri gigantoceličnem arteritisu je vneta stena velikih in srednje velikih žil, ki vodijo kri iz srca v vrat in glavo ter v roke. Vzrok bolezni še ni poznan; strokovnjaki pa domnevajo, da so v vnetni proces vpleteni genetski dejavniki, dejavniki iz okolja in imunski odziv vsakega posameznika. Po besedah revmatologinje mag. Alojzije Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana se gigantocelični arteritis običajno pojavi po 50 letu starosti. Ženske prizadene pogosteje kot moške.
Gigantocelični arteritis je nujno stanje, ki zahteva hitro obravnavo bolnika. V Sloveniji smo med redkimi državami, kjer zdravniki vso potrebno diagnostiko opravijo v enem dnevu.
Težave se razvijejo postopoma. Sogovornica je izpostavila tri znake: glavobol, bolečine ob žvečenju in motnje vida, kadar so vnete žile, ki prehranjujejo oko. Gigantocelični arteritis je kronična, vnetna, avtoimunska bolezen, ki prizadene stene žil. Klinične znake bolezni odpravijo glukokortikosteroidi. To so protivnetna zdravila, ki tudi zmanjšajo tveganje za razvoj hujših zapletov.
Hitremu prepoznavanju znakov in simptomov bolezni, hitremu diagnostičnemu postopku ter zgodnjemu začetku zdravljenja gre zasluga, da smo po uspešnosti obvladovanja zapletov gigantoceličnega arteritisa v samem svetovnem vrhu. Podatki namreč kažejo, da pri nas oslepi le 6 odstotkov bolnikov; kar je trikrat manj kot v nekaterih drugih državah.
Zdravniki na Kliničnem oddelku za revmatologijo v Ljubljani že 5 let spremljajo skupino pacientov z gigantoceličnim arteritisom. Upajo, da bodo tako lahko razvozlali nekatere skrivnosti tega kroničnega vnetnega obolenja. Mag. Alojzija Hočevar pojasnjuje, da približno polovico pacientov z gigantoceličnim arteritisom k njim napotijo družinski zdravniki, sledijo oftalmologi, infektologi in nevrologi, težave pa prepoznajo tudi otorinolaringologi.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Gigantocelični arteritis
Pri gigantoceličnem arteritisu je vneta stena velikih in srednje velikih žil, ki vodijo kri iz srca v vrat in glavo ter v roke. Vzrok bolezni še ni poznan; strokovnjaki pa domnevajo, da so v vnetni proces vpleteni genetski dejavniki, dejavniki iz okolja in imunski odziv vsakega posameznika. Po besedah revmatologinje mag. Alojzije Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana se gigantocelični arteritis običajno pojavi po 50 letu starosti. Ženske prizadene pogosteje kot moške.
Gigantocelični arteritis je nujno stanje, ki zahteva hitro obravnavo bolnika. V Sloveniji smo med redkimi državami, kjer zdravniki vso potrebno diagnostiko opravijo v enem dnevu.
Težave se razvijejo postopoma. Sogovornica je izpostavila tri znake: glavobol, bolečine ob žvečenju in motnje vida, kadar so vnete žile, ki prehranjujejo oko. Gigantocelični arteritis je kronična, vnetna, avtoimunska bolezen, ki prizadene stene žil. Klinične znake bolezni odpravijo glukokortikosteroidi. To so protivnetna zdravila, ki tudi zmanjšajo tveganje za razvoj hujših zapletov.
Hitremu prepoznavanju znakov in simptomov bolezni, hitremu diagnostičnemu postopku ter zgodnjemu začetku zdravljenja gre zasluga, da smo po uspešnosti obvladovanja zapletov gigantoceličnega arteritisa v samem svetovnem vrhu. Podatki namreč kažejo, da pri nas oslepi le 6 odstotkov bolnikov; kar je trikrat manj kot v nekaterih drugih državah.
Zdravniki na Kliničnem oddelku za revmatologijo v Ljubljani že 5 let spremljajo skupino pacientov z gigantoceličnim arteritisom. Upajo, da bodo tako lahko razvozlali nekatere skrivnosti tega kroničnega vnetnega obolenja. Mag. Alojzija Hočevar pojasnjuje, da približno polovico pacientov z gigantoceličnim arteritisom k njim napotijo družinski zdravniki, sledijo oftalmologi, infektologi in nevrologi, težave pa prepoznajo tudi otorinolaringologi.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Neveljaven email naslov