Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Inhalirati ali ne inhalirati - to zdaj ni vprašanje

13.10.2016


Zdravljenje astme, KOPB in nekaterih drugih pogostih pljučnih obolenj.

Kadar zdravniki želijo, da bi zdravilo delovalo globoko v pljučih, predpišejo eno od učinkovin, ki so na voljo v pumpicah – v inhalatorjih. Klinična farmacevtka Tina Morgan s Klinike Golnik pojasnjuje, da lahko z njimi učinkovito lajšamo napade težkega dihanja ali preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja pri astmi, KOPB in drugih pogostih pljučnih obolenjih.

Inhalacijska terapija ima številne prednosti: deluje lokalno, hitro. Čeprav je odmerek zdravila manjši, pa je njegova učinkovitost večja. Manj je tudi stranskih učinkov.

Pomemben tehnološki napredek

Po nekaterih podatkih doseže pljuča le ena četrtina – le 25 odstotkov zdravila, ki ga bolnik inhalira. Farmacevtska industrija zato razvija delce, s katerimi bodo, če poenostavimo, lahko zdravilne učinkovine z manj izgubami – torej v večji dozi dosegle svoj cilj – male dihalne poti in pljučne mešičke. Dr. Dan Miller iz družbe Novartis, del katere je tudi Lek, s svojo raziskovalno ekipo razvija takšne delce, ki jih do cilja globoko v pljučih prispe kar 60 odstotkov. ” Ljudem, ki ne poznajo tehnologije, se 60 odstotkov lahko še vedno zdi malo,” pravi Miller. “Po mojem mnenju pa gre za občudovanja vredno številko. Učinkovitost dostave zdravila v pljuča smo podvojili, v nekaterih primerih celo potrojili. To pomeni, da lahko natančneje nadziramo pot zdravila. V ustih in žrelu se izgubi manj zdravilne učinkovine, bolnik je tudi manj pogoltne. Doza zdravila, ki ga uporabimo, je zato lahko manjša, s tem pa zmanjšamo tudi njegove stranske učinke. Delci, ki smo jih razvili, imajo številne prednosti. Bolniki vseh niti ne opazijo, vendar je zaradi njih zdravilo varnejše.”

Pacientom ni toliko mar za delce, bolj vidijo samo inhalator. Vendar, čarovnija tiči prav v njem! Pacientom ni toliko mar za tehnologijo, zavedajo pa se, da se po zdravilih v inhalatorjih bolje počutijo in lažje nadzirajo svojo bolezen. In to se mi zdi najpomembnejše. – Dan Miller

Delci, ki jih razvija skupina dr. Millerja, omogočajo, da je učinkovitost zdravila v inhalatorju pri vseh pacientih čim bolj enaka. “Pacienti se razlikujejo v dveh ključnih lastnostih. Ena je različnost anatomije ust in žrela. Če dobro pomislite, so usta in žrelo ovira, ki delcem preprečuje vstop v pljuča. Z razvojem zdravil poskušamo to oviro zaobiti. Razlikujemo se tudi v načinu dihanja, saj vsak diha nekoliko drugače,” pojasnjuje direktor farmacevtskega razvoja pri Novartisu. “Kot razvijalci novih produktov razmišljamo o tem, kako bi zaobšli biologijo. Zdi se neverjetno, vendar nam to uspeva. Izdelamo lahko delce, ki zaobidejo prepreke v ustih in žrelu. To so majhni aerodinamični delci, ki v ustih in žrelu zavijejo proti sapniku. Zanimiva se mi zdi naslednja primerjava: stojiš na mostu in imaš v eni roki pesek, v drugi pa večje kamne. Če v vodo vržeš velike kamne, bodo ti takoj potonili, zelo fin pesek pa bo sledil vodnemu toku. Podobna je zamisel z inženirsko oblikovanimi delci. Primerni bodo za vdihavanje, saj prehajajo skozi usta in žrelo, zaobidejo prepreke in biološke razlike med ljudmi.”

Inhalacijska terapija

Tina Morgan pojasnjuje, da je pomembno, da bolniki poznajo pravilno tehniko vdihavanja zdravil.

Naj spomnimo: Pumpico pretresemo in jo ponesemo k ustom. Začnemo z izdihom, ki mu sledi počasen in globok vdih. Nekaj trenutkov po začetku vdiha pritisnemo na inhalator. Dih nekaj sekund zadržimo, nato izdihnemo. Kadar imamo predpisanih več vpihov zdravila, moramo med posameznimi vdihi počakati vsaj pol minute. Le pravilna uporaba zdravil v inhalatorjih umiri težko dihanje in druge znake nekaterih pogostih pljučnih obolenj.

 


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Inhalirati ali ne inhalirati - to zdaj ni vprašanje

13.10.2016


Zdravljenje astme, KOPB in nekaterih drugih pogostih pljučnih obolenj.

Kadar zdravniki želijo, da bi zdravilo delovalo globoko v pljučih, predpišejo eno od učinkovin, ki so na voljo v pumpicah – v inhalatorjih. Klinična farmacevtka Tina Morgan s Klinike Golnik pojasnjuje, da lahko z njimi učinkovito lajšamo napade težkega dihanja ali preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja pri astmi, KOPB in drugih pogostih pljučnih obolenjih.

Inhalacijska terapija ima številne prednosti: deluje lokalno, hitro. Čeprav je odmerek zdravila manjši, pa je njegova učinkovitost večja. Manj je tudi stranskih učinkov.

Pomemben tehnološki napredek

Po nekaterih podatkih doseže pljuča le ena četrtina – le 25 odstotkov zdravila, ki ga bolnik inhalira. Farmacevtska industrija zato razvija delce, s katerimi bodo, če poenostavimo, lahko zdravilne učinkovine z manj izgubami – torej v večji dozi dosegle svoj cilj – male dihalne poti in pljučne mešičke. Dr. Dan Miller iz družbe Novartis, del katere je tudi Lek, s svojo raziskovalno ekipo razvija takšne delce, ki jih do cilja globoko v pljučih prispe kar 60 odstotkov. ” Ljudem, ki ne poznajo tehnologije, se 60 odstotkov lahko še vedno zdi malo,” pravi Miller. “Po mojem mnenju pa gre za občudovanja vredno številko. Učinkovitost dostave zdravila v pljuča smo podvojili, v nekaterih primerih celo potrojili. To pomeni, da lahko natančneje nadziramo pot zdravila. V ustih in žrelu se izgubi manj zdravilne učinkovine, bolnik je tudi manj pogoltne. Doza zdravila, ki ga uporabimo, je zato lahko manjša, s tem pa zmanjšamo tudi njegove stranske učinke. Delci, ki smo jih razvili, imajo številne prednosti. Bolniki vseh niti ne opazijo, vendar je zaradi njih zdravilo varnejše.”

Pacientom ni toliko mar za delce, bolj vidijo samo inhalator. Vendar, čarovnija tiči prav v njem! Pacientom ni toliko mar za tehnologijo, zavedajo pa se, da se po zdravilih v inhalatorjih bolje počutijo in lažje nadzirajo svojo bolezen. In to se mi zdi najpomembnejše. – Dan Miller

Delci, ki jih razvija skupina dr. Millerja, omogočajo, da je učinkovitost zdravila v inhalatorju pri vseh pacientih čim bolj enaka. “Pacienti se razlikujejo v dveh ključnih lastnostih. Ena je različnost anatomije ust in žrela. Če dobro pomislite, so usta in žrelo ovira, ki delcem preprečuje vstop v pljuča. Z razvojem zdravil poskušamo to oviro zaobiti. Razlikujemo se tudi v načinu dihanja, saj vsak diha nekoliko drugače,” pojasnjuje direktor farmacevtskega razvoja pri Novartisu. “Kot razvijalci novih produktov razmišljamo o tem, kako bi zaobšli biologijo. Zdi se neverjetno, vendar nam to uspeva. Izdelamo lahko delce, ki zaobidejo prepreke v ustih in žrelu. To so majhni aerodinamični delci, ki v ustih in žrelu zavijejo proti sapniku. Zanimiva se mi zdi naslednja primerjava: stojiš na mostu in imaš v eni roki pesek, v drugi pa večje kamne. Če v vodo vržeš velike kamne, bodo ti takoj potonili, zelo fin pesek pa bo sledil vodnemu toku. Podobna je zamisel z inženirsko oblikovanimi delci. Primerni bodo za vdihavanje, saj prehajajo skozi usta in žrelo, zaobidejo prepreke in biološke razlike med ljudmi.”

Inhalacijska terapija

Tina Morgan pojasnjuje, da je pomembno, da bolniki poznajo pravilno tehniko vdihavanja zdravil.

Naj spomnimo: Pumpico pretresemo in jo ponesemo k ustom. Začnemo z izdihom, ki mu sledi počasen in globok vdih. Nekaj trenutkov po začetku vdiha pritisnemo na inhalator. Dih nekaj sekund zadržimo, nato izdihnemo. Kadar imamo predpisanih več vpihov zdravila, moramo med posameznimi vdihi počakati vsaj pol minute. Le pravilna uporaba zdravil v inhalatorjih umiri težko dihanje in druge znake nekaterih pogostih pljučnih obolenj.

 


13.11.2024

Nevrolog: Pri večini glavobolov s slikanjem glave ne odkrijemo ničesar

Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje


06.11.2024

Težave dolgega covida so lahko posledica množice mikroinfarktov

Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov


30.10.2024

Dr. Rijavec: Trideset odstotkov najtežjih alergij na strup čebele ali ose ima genetsko ozadje

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije


23.10.2024

Dr. Michalek: Kronično bolečino v medenici zdravimo s stimulacijo živca

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.


16.10.2024

Bakterija, ki povzroča gastritis, razjedo na želodcu ali dvanajstniku, raka

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti


09.10.2024

Čustvena lakota nas popade, ko smo ranljivi in šibki

Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?


02.10.2024

Osebna izkušnja: Življenje s stomo

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi


25.09.2024

HPV se prenaša hitro, okužba je trdovratna, zdravila ni

Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu


13.09.2024

Zobozdravniki namesto svedrov vedno bolj pogosto uporabljajo laser

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc


28.08.2024

Covid: Vsak tretji okuženi ponovno toži o poslabšanju voha in okusa

Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi


20.08.2024

Več kot 90 odstotkov aken lahko uspešno pozdravimo

O negi in zdravljenju aknaste kože


14.08.2024

Kako okrepiti psihično čvrstost

Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi


06.08.2024

Dr. Vrtovec: Za krčne žile je poletje neugoden čas (repriza)

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.


12.07.2024

Zdravilo, ki topi kilograme

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?


11.07.2024

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin


12.07.2024

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu


10.07.2024

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?


03.07.2024

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.


Stran 1 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov