Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obolevajo tako bolniki z diabetesom tipa 1 kot tisti z diabetesom tipa 2
Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni so skrb zbujajoči. V Sloveniji živi že več kot 32.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor tako ocenjuje, da se bo v prihodnjih dvajsetih letih število bolnikov celo podvojilo.
Vzrok za nastanek Alzheimerjeve bolezni še ni znan, pravi dr. Rakuša. Verjetnost za njen nastanek pa povečajo poškodbe možganov in nezdrav življenjski slog. Raziskovalci pa so v zadnjem obdobju postali pozorni tudi na povezavo med demenco in sladkorno boleznijo.
Pri Slovenskem združenju za pomoč pri demenci – Spominčica so zapisali, da se Alzheimerjeva bolezen največkrat začne neopazno in počasi. Na začetku prevladujejo težave s pozabljivostjo in zbranostjo, poslabša se orientacija v času in prostoru. Bolniki bolezenskih težav po navadi ne sprejemajo, čeprav imajo večje težave s spominom, te zanikajo.
Dr. Rakuša opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja demence in Alzheimerjeve bolezni, saj z zdravili lahko upočasnimo njuno napredovanje. O demenci govorimo takrat, ko prvi znaki bolezni postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. Eden od najpogostejših začetnih znakov demence je pozabljanje nedavno pridobljenih informacij. Prizadeti se ne spomni, kaj je tisti dan jedel za zajtrk, dobro pa se spomni dogodkov iz mladosti. Drugi znaki bolezni so pozabljanje pomembnih datumov ali dogodkov, težave z učenjem novih stvari, odvisnost od spominskih pripomočkov ali odvisnost od družinskih članov pri opravilih, ki jih je oseba prej delala samostojno.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Obolevajo tako bolniki z diabetesom tipa 1 kot tisti z diabetesom tipa 2
Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni so skrb zbujajoči. V Sloveniji živi že več kot 32.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor tako ocenjuje, da se bo v prihodnjih dvajsetih letih število bolnikov celo podvojilo.
Vzrok za nastanek Alzheimerjeve bolezni še ni znan, pravi dr. Rakuša. Verjetnost za njen nastanek pa povečajo poškodbe možganov in nezdrav življenjski slog. Raziskovalci pa so v zadnjem obdobju postali pozorni tudi na povezavo med demenco in sladkorno boleznijo.
Pri Slovenskem združenju za pomoč pri demenci – Spominčica so zapisali, da se Alzheimerjeva bolezen največkrat začne neopazno in počasi. Na začetku prevladujejo težave s pozabljivostjo in zbranostjo, poslabša se orientacija v času in prostoru. Bolniki bolezenskih težav po navadi ne sprejemajo, čeprav imajo večje težave s spominom, te zanikajo.
Dr. Rakuša opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja demence in Alzheimerjeve bolezni, saj z zdravili lahko upočasnimo njuno napredovanje. O demenci govorimo takrat, ko prvi znaki bolezni postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. Eden od najpogostejših začetnih znakov demence je pozabljanje nedavno pridobljenih informacij. Prizadeti se ne spomni, kaj je tisti dan jedel za zajtrk, dobro pa se spomni dogodkov iz mladosti. Drugi znaki bolezni so pozabljanje pomembnih datumov ali dogodkov, težave z učenjem novih stvari, odvisnost od spominskih pripomočkov ali odvisnost od družinskih članov pri opravilih, ki jih je oseba prej delala samostojno.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Neveljaven email naslov