Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali nam res primanjkuje beljakovin? Kaj pravijo smernice zdravega prehranjevanja?
Danes nas številni nagovarjajo k povečanju vnosa beljakovin v telo. Po besedah diplomirane dietetičarke Katje Simić sta pri tem v ospredju zlasti fitnes in industrija prehranskih dopolnil. Pa vendar! Ali nam res primanjkuje beljakovin?
Beljakovine so skupaj z maščobami in sladkorji makrohranila, ki jih naše telo nujno potrebuje. Meso, ribe in morski sadeži, jajca, mleko in mlečni izdelki, pa stročnice, oreščki, žita in semena; beljakovine so lahko živalskega ali rastlinskega izvora. Beljakovine ali proteini, kot jih tudi imenujemo, so velike molekule – njihovi osnovni gradniki so aminokisline.
Dnevno naj bi zaužili najmanj 0,8 g beljakovin/kg telesne mase. Strokovnjakinja opozarja, da več beljakovin potrebuje organizem posameznikov z aktivnejšim življenjskim slogom in težjim fizičnim delom, pa tudi profesionalni športniki ter rekreativci. Drastično pomanjkanje beljakovin lahko dolgoročno povzroči izgubo mišične mase in slabokrvnost. Imunski sistem oslabi, kar vodi v slabše celjenje ran in poveča tveganje za nastanek okužb. Če telo med rastjo ne dobi zadostnega vnosa beljakovin, se lahko upočasni otrokova ali mladostnikova rast.
Katja Simić na svojem spletnem portalu “Dietetik priporoča” ni zagovornica uporabe proteinskih prehranskih dopolnil. Opozarja, da posamezen prehranski dodatek običajno vsebuje le določene aminokisline, ne pa vseh, ki so za nas pomembne in potrebne. Presnova beljakovin lahko zelo obremeni jetra in ledvice; pri previsokih vnosih je tudi povečano tveganje za dehidracijo. Zato nasvet: na naših krožnikih naj prevladujeta zmernost in raznovrstnost.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ali nam res primanjkuje beljakovin? Kaj pravijo smernice zdravega prehranjevanja?
Danes nas številni nagovarjajo k povečanju vnosa beljakovin v telo. Po besedah diplomirane dietetičarke Katje Simić sta pri tem v ospredju zlasti fitnes in industrija prehranskih dopolnil. Pa vendar! Ali nam res primanjkuje beljakovin?
Beljakovine so skupaj z maščobami in sladkorji makrohranila, ki jih naše telo nujno potrebuje. Meso, ribe in morski sadeži, jajca, mleko in mlečni izdelki, pa stročnice, oreščki, žita in semena; beljakovine so lahko živalskega ali rastlinskega izvora. Beljakovine ali proteini, kot jih tudi imenujemo, so velike molekule – njihovi osnovni gradniki so aminokisline.
Dnevno naj bi zaužili najmanj 0,8 g beljakovin/kg telesne mase. Strokovnjakinja opozarja, da več beljakovin potrebuje organizem posameznikov z aktivnejšim življenjskim slogom in težjim fizičnim delom, pa tudi profesionalni športniki ter rekreativci. Drastično pomanjkanje beljakovin lahko dolgoročno povzroči izgubo mišične mase in slabokrvnost. Imunski sistem oslabi, kar vodi v slabše celjenje ran in poveča tveganje za nastanek okužb. Če telo med rastjo ne dobi zadostnega vnosa beljakovin, se lahko upočasni otrokova ali mladostnikova rast.
Katja Simić na svojem spletnem portalu “Dietetik priporoča” ni zagovornica uporabe proteinskih prehranskih dopolnil. Opozarja, da posamezen prehranski dodatek običajno vsebuje le določene aminokisline, ne pa vseh, ki so za nas pomembne in potrebne. Presnova beljakovin lahko zelo obremeni jetra in ledvice; pri previsokih vnosih je tudi povečano tveganje za dehidracijo. Zato nasvet: na naših krožnikih naj prevladujeta zmernost in raznovrstnost.
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
Neveljaven email naslov