Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali nam res primanjkuje beljakovin? Kaj pravijo smernice zdravega prehranjevanja?
Danes nas številni nagovarjajo k povečanju vnosa beljakovin v telo. Po besedah diplomirane dietetičarke Katje Simić sta pri tem v ospredju zlasti fitnes in industrija prehranskih dopolnil. Pa vendar! Ali nam res primanjkuje beljakovin?
Beljakovine so skupaj z maščobami in sladkorji makrohranila, ki jih naše telo nujno potrebuje. Meso, ribe in morski sadeži, jajca, mleko in mlečni izdelki, pa stročnice, oreščki, žita in semena; beljakovine so lahko živalskega ali rastlinskega izvora. Beljakovine ali proteini, kot jih tudi imenujemo, so velike molekule – njihovi osnovni gradniki so aminokisline.
Dnevno naj bi zaužili najmanj 0,8 g beljakovin/kg telesne mase. Strokovnjakinja opozarja, da več beljakovin potrebuje organizem posameznikov z aktivnejšim življenjskim slogom in težjim fizičnim delom, pa tudi profesionalni športniki ter rekreativci. Drastično pomanjkanje beljakovin lahko dolgoročno povzroči izgubo mišične mase in slabokrvnost. Imunski sistem oslabi, kar vodi v slabše celjenje ran in poveča tveganje za nastanek okužb. Če telo med rastjo ne dobi zadostnega vnosa beljakovin, se lahko upočasni otrokova ali mladostnikova rast.
Katja Simić na svojem spletnem portalu “Dietetik priporoča” ni zagovornica uporabe proteinskih prehranskih dopolnil. Opozarja, da posamezen prehranski dodatek običajno vsebuje le določene aminokisline, ne pa vseh, ki so za nas pomembne in potrebne. Presnova beljakovin lahko zelo obremeni jetra in ledvice; pri previsokih vnosih je tudi povečano tveganje za dehidracijo. Zato nasvet: na naših krožnikih naj prevladujeta zmernost in raznovrstnost.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ali nam res primanjkuje beljakovin? Kaj pravijo smernice zdravega prehranjevanja?
Danes nas številni nagovarjajo k povečanju vnosa beljakovin v telo. Po besedah diplomirane dietetičarke Katje Simić sta pri tem v ospredju zlasti fitnes in industrija prehranskih dopolnil. Pa vendar! Ali nam res primanjkuje beljakovin?
Beljakovine so skupaj z maščobami in sladkorji makrohranila, ki jih naše telo nujno potrebuje. Meso, ribe in morski sadeži, jajca, mleko in mlečni izdelki, pa stročnice, oreščki, žita in semena; beljakovine so lahko živalskega ali rastlinskega izvora. Beljakovine ali proteini, kot jih tudi imenujemo, so velike molekule – njihovi osnovni gradniki so aminokisline.
Dnevno naj bi zaužili najmanj 0,8 g beljakovin/kg telesne mase. Strokovnjakinja opozarja, da več beljakovin potrebuje organizem posameznikov z aktivnejšim življenjskim slogom in težjim fizičnim delom, pa tudi profesionalni športniki ter rekreativci. Drastično pomanjkanje beljakovin lahko dolgoročno povzroči izgubo mišične mase in slabokrvnost. Imunski sistem oslabi, kar vodi v slabše celjenje ran in poveča tveganje za nastanek okužb. Če telo med rastjo ne dobi zadostnega vnosa beljakovin, se lahko upočasni otrokova ali mladostnikova rast.
Katja Simić na svojem spletnem portalu “Dietetik priporoča” ni zagovornica uporabe proteinskih prehranskih dopolnil. Opozarja, da posamezen prehranski dodatek običajno vsebuje le določene aminokisline, ne pa vseh, ki so za nas pomembne in potrebne. Presnova beljakovin lahko zelo obremeni jetra in ledvice; pri previsokih vnosih je tudi povečano tveganje za dehidracijo. Zato nasvet: na naših krožnikih naj prevladujeta zmernost in raznovrstnost.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Neveljaven email naslov