Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Ljudem, ki so alergični na strup čebele ali ose in so po piku že doživeli težjo reakcijo, zdravniki svetujejo specifično imunoterapijo. Pri njej zdravijo kar s strupom, na katerega je pacient alergičen. Bolniki so proti najhujšim reakcijam zaščiteni že takoj po začetnem zdravljenju, celoten postopek specifične imunoterapije pa traja 5 let. Terapijo bo v oddaji Ultrazvok podrobneje predstavila zdravnica specialistka Mihaela Zidarn s Klinike Golnik. Za ljudi, ki so na pik žuželk alergični, je hitra zdravniška pomoč nujna. Zaradi burne reakcije telesa na čebelji ali osji strup je namreč lahko ogroženo njihovo življenje. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Mark Robinson/ Flickr, cc
Povišana telesna temperatura in bolečina okrog popka, ki se preseli na desno stran trebuha, sta velikokrat znamenji za vnetje slepiča. Gre za eno najpogostejših kirurških obolenj, opozarjajo v Splošni bolnišnici Celje, saj tam skoraj ni dneva, da ne bi operirali otroka ali odraslega z vnetim slepičem. »Vsak kirurg, ki dežura na abdominalnem oddelku, mora znati odstraniti vnet slepič,« pravi Matej Podgoršek iz Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo v Celju. Za oddajo Ultrazvok je mladi kirurg podrobneje predstavil najpogostejše vzroke, ki botrujejo vnetju slepiča, in potek kirurškega posega. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: fiddledydee/ Flickr, cc
Že kar 85 aktivnih snovi so raziskovalci odkrili v konoplji. Najbolj poznana kanabinoida sta THC in CBD. V tokratni oddaji Ultrazvok bomo spoznali njune pozitivne učinke in terapevtski potencial. Minevata namreč dve leti, od kar je tudi pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. Iztok Konc se je pogovarjal s prof. dr. Mojco Kržan iz Medicinske fakultete v Ljubljani. O izkušnjah z zdravili, ki vsebujejo kanabinoide, pa bo govorila tudi prim. Josipina Ana Červek iz Onkološkega inštituta. Vabljeni k poslušanju. Foto: Alexodus/ Flickr, cc
Ko so prišla na trg, so vlila upanje številnim bolnikom in njihovim bližnjim. Gre za biološka zdravila, ki izboljšajo zdravljenje težkih bolezni. Danes z njimi uspešno lajšamo in zdravimo nekatera rakava obolenja ter avtoimunske bolezni. Zdaj pa je čas, da obrnemo nov list. Strokovnjaki pravijo, da je nastopilo obdobje tako imenovanih podobnih bioloških zdravil. Napovedujejo, da bo zdravljenje z njimi učinkovito in še bolj dostopno. Pri razvoju podobnih bioloških zdravil ima v svetovnem merilu pomembno vlogo tudi družba Lek – članica skupine Sandoz. Pogovarjali smo se z njihovima strokovnjakoma: mag. Ingrid Schwarzenberger in dr. Urošem Urlebom. Podobna biološka zdravila pa so tudi področje, s katerim se na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani ukvarja prof. dr. Janko Kos. Vse tri boste slišali v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: andy johnston/ Flickr, cc
Eden najpogostejših vzrokov za hripav glas so polipi na glasilkah. Nastanejo zaradi glasovnih zlorab in neprimernih govornih navad, kot sta glasno govorjenje in kričanje. Sluznico glasilk pa spremenijo in poškodujejo tudi alergije, refluks in kajenje. Polip na glasilki je običajno benigen in se redko maligno spremeni. Rešimo pa se ga lahko le s kirurškim posegom. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok z otorinolaringologinjo Ireno Hočevar Boltežar iz UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dan Simpson/ Flickr, cc
Kako do lepe porodne izkušnje? Pa naj bo to porod brez strahu, z razumevajočo babico, s čim manj bolečinami, doma ali v porodnišnici. Morda pa si želite roditi v vodi? Porod v vodi naj bi bil ugoden tako za žensko kot otroka. O izkušnjah, prednostih in slabostih rojevanja v vodi smo se pogovarjali z zdravnico Petro Bavčar iz Porodnišnice v Postojni. Govorili pa smo tudi s svetovno znanim francoskim porodničarjem Michelom Odentom, ki že več kot petdeset let postavlja standarde na področju poroda in velja za utemeljitelja rojevanja v vodi. Ultrazvok in Iztok Konc. Foto: Susan/ Flickr, cc
Kje tiči vzrok, da se rak razraste po telesu? Odgovor prinašajo novejše raziskave, ki vedno bolj kažejo na pomemben vpliv imunskega sistema na nastanek in razvoj tumorskega tkiva. Nekateri raki namreč prelisičijo naš imunski sistem do te mere, da mu obrambne celice celo pomagajo. Ta nova spoznanja so raziskovalce spodbudila k iskanju rešitev in s tem omogočila razvoj tumorskih cepiv. Ali se bomo torej v prihodnje lahko cepili proti raku? Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal z dr. Srdjanom Novakovićem iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Foto: Metastatska rakava celica v jetrih. National Cancer Institute/ WikimediaCommons
Strah pred medicinskimi preiskavami je pogosto velik in težko premagljiv. Nekoliko lažje nam je, če nam povejo, da postopek ne boli. Pri bronhoskopiji zdravnik s cevko bronhoskopa potuje skozi nos, žrelo in sapnik v pljuča. Na zaslonu opazuje in išče bolezenske spremembe; če je potrebno, odščipne tudi delček tkiva. Bronhoskopijo zdaj na Kliniki Golnik izvajajo v sedaciji in tudi v kratkotrajni splošni anesteziji. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok o tem pogovarjal z mag. Alešem Rozmanom, ki na Golniku vodi endoskopski oddelek. Foto: National Cancer Institute/ Wikimedia Commons, cc
Že vsakemu četrtemu med nami grenijo življenje vnete in srbeče oči, voden izcedek iz nosu, kihanje, utrujenost in glavobol. Po ocenah strokovnjakov namreč od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Kako antihistaminiki delujejo? Kakšni so njihovi stranski učinki? Ali res povzročajo zaspanost? Vprašanja za asist. mag. Mihaelo Zidárn s Klinike Golnik. Zdravnica specialistka pa pozna še boljšo terapijo proti alergijam. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Alastair Vance/ Flickr, cc
Ko mislimo, da o sladkorju in sladkorni bolezni vemo že vse, nas doleti nova informacija. Ali ste že slišali za preddiabetes? Sladkor lahko dolga leta, tudi desetletje ali več, tiho uničuje naše telo. Povišane koncentracije sladkorja v krvi pa sploh ne opazimo; težav ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Preddiabetes pa razkrije meritev sladkorja po jedi in pa tudi tako imenovani oralni glukozni tolerančni test, ki ga zlasti dobro poznajo diabetiki in nosečnice. Zakaj velja pomeriti sladkor tudi po jedi, ko nismo tešč, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil asist. dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Frankieleon/ Flickr, cc
Zanimanje javnosti za virus Zika ne pojenja. Epidemija se namreč še vedno širi. Zdaj, tako podatki Svetovne zdravstvene organizacije, o okužbi z Ziko poročajo že iz 62-ih držav. Zadnja, ki so jo dodali na seznam, je Vietnam. Skrivnost virusa Zika si prizadevajo razvozlati številni strokovnjaki. Prof. dr. Tatjana Avšič Županc iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani bo predstavila nekatere novejše izsledke raziskav. V oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, pa tudi osnovni nasveti popotnikom, ki se bodo med prvomajskimi prazniki odpravili v dežele, ki jih je Zika najbolj prizadela. Foto: Sanofi Pasteur/ Flickr, cc
Ameriški znanstveniki so predstavili novo terapijo za zdravljenje krvnega raka. Mediji so jo že označili za revolucionarno, navdušeni pa so tudi strokovnjaki. Prof. dr. Peter Černelč, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, predvideva, da bo nov postopek tudi pri nas dostopen že v nekaj letih. Pri številnih bolnikih, ki so jih ameriški raziskovalci zdravili z novo imunoterapijo, se je bolezen ustavila ali povsem umaknila; tudi pri bolnikih s težko ozdravljivo akutno limfoblastno levkemijo. Podrobneje o tem z dr. Černelčem v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Phillip Jeffrey. www.fadetoplay.com. / Flickr, cc
Creutzfeldt-Jakobova bolezen je redka, vendar neozdravljiva bolezen. Morda zanjo ne bi slišali nikoli, če ne bi v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji izbruhnila bolezen norih krav. Epidemiji, ki se je razširila med živalmi, so sledili tudi posamezni primeri pri ljudeh. V spominu so še žive podobe umirajočih mladih bolnikov, priklenjenih na postelje. Dve desetletji zatem se je Iztok Konc o Creutzfeldt-Jakobovi bolezni, ki prizadene možgane, za oddajo Ultrazvok pogovarjal s prof. dr. Maro Popović iz ljubljanske Medicinske fakultete. Foto: AJC ajcann.wordpress.com/ Flickr, cc
Z besom, jezo in agresijo večkrat skrivamo najbolj boleče spomine in travme iz preteklosti. Ti nas v življenju ovirajo – rešitev je, da se z njimi soočimo. V procesu predelave bolečih vsebin pa pogosto naletimo na vrsto preprek. Nova in močna psihološka tehnika, ki omogoči dostop do globokih možganskih struktur in travm, ki so shranjene v telesu in možganih, se imenuje brainspotting. Gre za učinkovito metodo, ki v rokah izkušenega terapevta, omogoči in pospeši proces psihičnega okrevanja. Več o brainspottingu z zdravnico in psihoterapevtko Mino Paš. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Mario Antonio Pena Zapateira/ Flickr, cc
» Mar ženska nima več moči, da bi rodila sama?« sprašuje svetovno znani porodničar dr. Michel Odent, ki je v teh dneh obiskal Slovenijo. Je utemeljitelj rojevanja v vodi in pionir na področju uvajanja dojenja v prvi uri po rojstvu. Pravi, da pozna skrivnost hitrega in nebolečega poroda. Le ta se ne skriva v porodu s carskim rezom in tudi ne v rojevanju na naraven način, ampak … Prisluhnite oddaji Ultrazvok, v kateri bosta o novih porodnih strategijah razmišljala francoski zdravnik dr. Michel Odent in ena od njegovih slovenskih gostiteljic doc. dr. Ana Polona Mivšek iz ljubljanske Zdravstvene fakultete. Z njima se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: mesecmaj.si
Čeprav nefrotski sindrom lahko izbruhne kadarkoli, je najpogostejši pri majhnih otrocih. To redko ledvično bolezen ima tudi šestletni deček iz Nove Gorice, ki je zbolel pred dvema letoma. V pogovoru z njegovo mamico Martino boste slišali, kako je nefrotski sindrom spremenil otrokovo življenje in družinski vsakdan. S kakšnimi težavami se soočajo? Zakaj morajo živeti v izolaciji? Kdo bi jim lahko še bolj prisluhnil? Na letošnji svetovni dan ledvic poslušajte oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Frans Persoon/ Flickr, cc
Raziskovanje novih zdravil za rakava obolenja spremljajo vzponi in padci. Uspehu sledi neuspeh, navdušenju razočaranje. Tokratno oddajo Ultrazvok je vzpodbudil optimizem, ki veje iz besed bolnikov in zdravnikov ter temelji na izsledkih študij o učinkovitosti sodobnih bioloških zdravil. Z njimi se zdaj uspešno spopadamo tudi z rakom pljuč. Njegova prognoza je bila slaba, z novo imunoterapijo in zdravljenjem s tarčnimi zdravili pa se je zgodil preobrat. Zdaj tudi pljučni rak postaja vedno bolj obvladljiva bolezen. Podrobneje o tem prof. dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc
Potrjen je prvi primer limfogranuloma venerum v Sloveniji. Gre za spolno prenosljivo okužbo, ki se jo je prijelo ime četrta spolna bolezen. Ob gonoreji, klamidiji in sifilisu namreč tudi njo povzročajo bakterije, s katerimi se okužimo med nezaščitenimi spolnimi odnosi. Čeprav zdravniki za zdaj poročajo le o enem dokazanem primeru pri nas, pa prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjata, da je venerični limfogranulom nevarna in zahrbtna bolezen, diagnostika pa zahtevna. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: StuartConner/ Flickr, cc
Čeprav mnogi strokovnjaki preventivne medicine zagovarjajo predvsem pozitivna in vzpodbudna sporočila, ne moremo in ne smemo olepšati dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen. Študije namreč pravijo, da prevelik obseg trebuha povzroča rakava obolenja, žolčne kamne, putiko, depresijo, cirozo jeter, artritis, krčne žile. Obseg pasu, ki je večji od 80 cm pri ženskah in nad 94 cm pri moških, poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. In zakaj? Maščobne celice v trebuhu izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Na zatožni klopi oddaje Ultrazvok bo tokrat trebušna debelost. Prisluhnite argumentom in priporočilom, ki jih je v pogovoru z Iztokom Koncem predstavila doc. dr. Mojca Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: Rich/ Flickr, cc
Dr. Polona Jaki Mekjávić je strokovnjakinja za zdravljenje bolezni očesne mrežnice. Na Očesni kliniki v Ljubljani je pred leti začela z zdravljenjem starostne degeneracije rumene pege s sodobnimi biološkimi zdravili, ki zaustavijo slabšanje vida. S klinično študijo je potrdila, da so zdravila učinkovita in varna, vendar pa z njimi lahko pomagamo le določenim bolnikom. Starostno pešanje vida se lahko začne že po 50 letu. Opazimo, da je slika vedno bolj popačena in izkrivljena, barve so manj intenzivne, kontrasti slabši. Prizadeti ne morejo več brati, ne vidijo na uro, ne prepoznajo obrazov drugih ljudi. Več o starostni degeneraciji rumene pege in o možnostih zdravljenja s prof. dr. Polono Jaki Mekjávić v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Community Eye Health, Richard Leung/Kings College Hospital/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov