Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Preveč razmišljanja ovira porod.
Dr. Michel Odent že več kot 50 let postavlja standarde na področju poroda in rojevanja. Prepričan je, da se skrivnost hitrega in nebolečega poroda skriva v fizioloških procesih, ki med rojevanjem potekajo v ženskem telesu. Če te procese poznamo, pravi, je marsikaj jasno in lahko razumljivo.
Narava je na različne načine poskrbela za čim hitrejši in lažji porod, s čim manj zapletov. Morda je nekaterim od vas znano, da je ženska, ki rojeva sama, lahko zamaknjena in manj pozorna na dogajanje okrog sebe. Pozabi na nasvete iz knjig in tudi na manire; saj kriči, preklinja. Znane so zgodbe žensk, ki so med težkim porodom celo ugriznile babico. Vse to je znak zmanjšane aktivnosti možganske skorje oziroma neokorteksa. – dr. Odent
Na predavanju ob nedavnem obisku v Ljubljani, ena od njegovih gostiteljic je bila tudi dr. Ana Polona Mivšek z ljubljanske Zdravstvene fakultete, je dr. Odent opozoril na pomemben vpliv stresa in stresnih hormonov na mater in novorojenčka.
Z možgansko skorjo razmišljamo ter tako vplivamo na delovanje drugih delov možganov; posledično z možgansko skorjo nadziramo celo telo. Po besedah dr. Odenta pa razmišljanje porod kvečjemu ovira. Govori nam, da bi morali med porodom zmanjšati aktivnost možganske skorje oziroma neokorteksa:» Ženska ob neaktivnosti možganske skorje sama najde ugoden položaj za rojevanje. Tako je narava našla pot, zaobšla možgansko skorjo in omogočila porod. Med porodom mora torej možganska skorja mirovati. Porod se je ne tiče, saj je v domeni starejših in bolj primitivnih možganskih struktur. Ob upoštevanju tega ni težko razumeti, katere so osnovne potrebe ženske med porodom.«
Dr. Odent opozarja, da ženske izgubljajo moč rojevanja. Vzrok tiči tudi v uporabi protibolečinskih in hormonskih zdravil med porodom, pojasnjuje dr. Mivšek.
Izraza »naravni porod« nisem nikoli uporabljal. Besedi porod tudi nisem nikoli pripel nobenega pridevnika. Bolj kot promociji naravnega rojevanja se je treba posvetiti samemu porodnemu procesu. Predvsem se moramo zavedati osnovnih potreb ženske med porodom in spremeniti tisočletno kulturološko pogojevanje rojevanja. Prvi pomemben korak je, da spremenimo besedišče, ki ga uporabljamo. Zdaj namesto matere in otroka izpostavljajo pomembno vlogo nekoga tretjega; ki pomaga, vodi, podpira in usmerja porod. Mi pa potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! – dr. Odent
» Da bi lahko razumeli porodno bolečino, moramo vedeti, da se proti njej telo zavaruje tudi samo,« pojasnjuje dr. Michel Odent. V ta proces so vključeni endorfini – naravni opiati, ki nas obvarujejo pred bolečino. Prav tako pa na njeno zaznavanje vpliva tudi zmanjšana aktivnost možganske skorje. Ženske ob njenem mirovanju bolečino zaznavajo drugače. Danes se torej sprašujemo, opozarja dr. Odent, kako lahko spodbudimo te naravne mehanizme zaščite proti porodni bolečini, da bodo učinkoviti v največji možni meri – da bo porod lahek in ne bo potrebe po protibolečinskih zdravilih.
Idealno bi bilo, če bi se farmakološkemu lajšanju bolečine med porodom lahko izognili. Vendar pa jo v resničnem življenju veliko žensk potrebuje – tudi najmočnejšo epiduralno analgezijo. Pomembno vlogo pri tem imajo babice, se z dr. Odentom strinja dr. Ana Polona Mivšek.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Preveč razmišljanja ovira porod.
Dr. Michel Odent že več kot 50 let postavlja standarde na področju poroda in rojevanja. Prepričan je, da se skrivnost hitrega in nebolečega poroda skriva v fizioloških procesih, ki med rojevanjem potekajo v ženskem telesu. Če te procese poznamo, pravi, je marsikaj jasno in lahko razumljivo.
Narava je na različne načine poskrbela za čim hitrejši in lažji porod, s čim manj zapletov. Morda je nekaterim od vas znano, da je ženska, ki rojeva sama, lahko zamaknjena in manj pozorna na dogajanje okrog sebe. Pozabi na nasvete iz knjig in tudi na manire; saj kriči, preklinja. Znane so zgodbe žensk, ki so med težkim porodom celo ugriznile babico. Vse to je znak zmanjšane aktivnosti možganske skorje oziroma neokorteksa. – dr. Odent
Na predavanju ob nedavnem obisku v Ljubljani, ena od njegovih gostiteljic je bila tudi dr. Ana Polona Mivšek z ljubljanske Zdravstvene fakultete, je dr. Odent opozoril na pomemben vpliv stresa in stresnih hormonov na mater in novorojenčka.
Z možgansko skorjo razmišljamo ter tako vplivamo na delovanje drugih delov možganov; posledično z možgansko skorjo nadziramo celo telo. Po besedah dr. Odenta pa razmišljanje porod kvečjemu ovira. Govori nam, da bi morali med porodom zmanjšati aktivnost možganske skorje oziroma neokorteksa:» Ženska ob neaktivnosti možganske skorje sama najde ugoden položaj za rojevanje. Tako je narava našla pot, zaobšla možgansko skorjo in omogočila porod. Med porodom mora torej možganska skorja mirovati. Porod se je ne tiče, saj je v domeni starejših in bolj primitivnih možganskih struktur. Ob upoštevanju tega ni težko razumeti, katere so osnovne potrebe ženske med porodom.«
Dr. Odent opozarja, da ženske izgubljajo moč rojevanja. Vzrok tiči tudi v uporabi protibolečinskih in hormonskih zdravil med porodom, pojasnjuje dr. Mivšek.
Izraza »naravni porod« nisem nikoli uporabljal. Besedi porod tudi nisem nikoli pripel nobenega pridevnika. Bolj kot promociji naravnega rojevanja se je treba posvetiti samemu porodnemu procesu. Predvsem se moramo zavedati osnovnih potreb ženske med porodom in spremeniti tisočletno kulturološko pogojevanje rojevanja. Prvi pomemben korak je, da spremenimo besedišče, ki ga uporabljamo. Zdaj namesto matere in otroka izpostavljajo pomembno vlogo nekoga tretjega; ki pomaga, vodi, podpira in usmerja porod. Mi pa potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! – dr. Odent
» Da bi lahko razumeli porodno bolečino, moramo vedeti, da se proti njej telo zavaruje tudi samo,« pojasnjuje dr. Michel Odent. V ta proces so vključeni endorfini – naravni opiati, ki nas obvarujejo pred bolečino. Prav tako pa na njeno zaznavanje vpliva tudi zmanjšana aktivnost možganske skorje. Ženske ob njenem mirovanju bolečino zaznavajo drugače. Danes se torej sprašujemo, opozarja dr. Odent, kako lahko spodbudimo te naravne mehanizme zaščite proti porodni bolečini, da bodo učinkoviti v največji možni meri – da bo porod lahek in ne bo potrebe po protibolečinskih zdravilih.
Idealno bi bilo, če bi se farmakološkemu lajšanju bolečine med porodom lahko izognili. Vendar pa jo v resničnem življenju veliko žensk potrebuje – tudi najmočnejšo epiduralno analgezijo. Pomembno vlogo pri tem imajo babice, se z dr. Odentom strinja dr. Ana Polona Mivšek.
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov