Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Preveč razmišljanja ovira porod.
Dr. Michel Odent že več kot 50 let postavlja standarde na področju poroda in rojevanja. Prepričan je, da se skrivnost hitrega in nebolečega poroda skriva v fizioloških procesih, ki med rojevanjem potekajo v ženskem telesu. Če te procese poznamo, pravi, je marsikaj jasno in lahko razumljivo.
Narava je na različne načine poskrbela za čim hitrejši in lažji porod, s čim manj zapletov. Morda je nekaterim od vas znano, da je ženska, ki rojeva sama, lahko zamaknjena in manj pozorna na dogajanje okrog sebe. Pozabi na nasvete iz knjig in tudi na manire; saj kriči, preklinja. Znane so zgodbe žensk, ki so med težkim porodom celo ugriznile babico. Vse to je znak zmanjšane aktivnosti možganske skorje oziroma neokorteksa. – dr. Odent
Na predavanju ob nedavnem obisku v Ljubljani, ena od njegovih gostiteljic je bila tudi dr. Ana Polona Mivšek z ljubljanske Zdravstvene fakultete, je dr. Odent opozoril na pomemben vpliv stresa in stresnih hormonov na mater in novorojenčka.
Z možgansko skorjo razmišljamo ter tako vplivamo na delovanje drugih delov možganov; posledično z možgansko skorjo nadziramo celo telo. Po besedah dr. Odenta pa razmišljanje porod kvečjemu ovira. Govori nam, da bi morali med porodom zmanjšati aktivnost možganske skorje oziroma neokorteksa:» Ženska ob neaktivnosti možganske skorje sama najde ugoden položaj za rojevanje. Tako je narava našla pot, zaobšla možgansko skorjo in omogočila porod. Med porodom mora torej možganska skorja mirovati. Porod se je ne tiče, saj je v domeni starejših in bolj primitivnih možganskih struktur. Ob upoštevanju tega ni težko razumeti, katere so osnovne potrebe ženske med porodom.«
Dr. Odent opozarja, da ženske izgubljajo moč rojevanja. Vzrok tiči tudi v uporabi protibolečinskih in hormonskih zdravil med porodom, pojasnjuje dr. Mivšek.
Izraza »naravni porod« nisem nikoli uporabljal. Besedi porod tudi nisem nikoli pripel nobenega pridevnika. Bolj kot promociji naravnega rojevanja se je treba posvetiti samemu porodnemu procesu. Predvsem se moramo zavedati osnovnih potreb ženske med porodom in spremeniti tisočletno kulturološko pogojevanje rojevanja. Prvi pomemben korak je, da spremenimo besedišče, ki ga uporabljamo. Zdaj namesto matere in otroka izpostavljajo pomembno vlogo nekoga tretjega; ki pomaga, vodi, podpira in usmerja porod. Mi pa potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! – dr. Odent
» Da bi lahko razumeli porodno bolečino, moramo vedeti, da se proti njej telo zavaruje tudi samo,« pojasnjuje dr. Michel Odent. V ta proces so vključeni endorfini – naravni opiati, ki nas obvarujejo pred bolečino. Prav tako pa na njeno zaznavanje vpliva tudi zmanjšana aktivnost možganske skorje. Ženske ob njenem mirovanju bolečino zaznavajo drugače. Danes se torej sprašujemo, opozarja dr. Odent, kako lahko spodbudimo te naravne mehanizme zaščite proti porodni bolečini, da bodo učinkoviti v največji možni meri – da bo porod lahek in ne bo potrebe po protibolečinskih zdravilih.
Idealno bi bilo, če bi se farmakološkemu lajšanju bolečine med porodom lahko izognili. Vendar pa jo v resničnem življenju veliko žensk potrebuje – tudi najmočnejšo epiduralno analgezijo. Pomembno vlogo pri tem imajo babice, se z dr. Odentom strinja dr. Ana Polona Mivšek.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Preveč razmišljanja ovira porod.
Dr. Michel Odent že več kot 50 let postavlja standarde na področju poroda in rojevanja. Prepričan je, da se skrivnost hitrega in nebolečega poroda skriva v fizioloških procesih, ki med rojevanjem potekajo v ženskem telesu. Če te procese poznamo, pravi, je marsikaj jasno in lahko razumljivo.
Narava je na različne načine poskrbela za čim hitrejši in lažji porod, s čim manj zapletov. Morda je nekaterim od vas znano, da je ženska, ki rojeva sama, lahko zamaknjena in manj pozorna na dogajanje okrog sebe. Pozabi na nasvete iz knjig in tudi na manire; saj kriči, preklinja. Znane so zgodbe žensk, ki so med težkim porodom celo ugriznile babico. Vse to je znak zmanjšane aktivnosti možganske skorje oziroma neokorteksa. – dr. Odent
Na predavanju ob nedavnem obisku v Ljubljani, ena od njegovih gostiteljic je bila tudi dr. Ana Polona Mivšek z ljubljanske Zdravstvene fakultete, je dr. Odent opozoril na pomemben vpliv stresa in stresnih hormonov na mater in novorojenčka.
Z možgansko skorjo razmišljamo ter tako vplivamo na delovanje drugih delov možganov; posledično z možgansko skorjo nadziramo celo telo. Po besedah dr. Odenta pa razmišljanje porod kvečjemu ovira. Govori nam, da bi morali med porodom zmanjšati aktivnost možganske skorje oziroma neokorteksa:» Ženska ob neaktivnosti možganske skorje sama najde ugoden položaj za rojevanje. Tako je narava našla pot, zaobšla možgansko skorjo in omogočila porod. Med porodom mora torej možganska skorja mirovati. Porod se je ne tiče, saj je v domeni starejših in bolj primitivnih možganskih struktur. Ob upoštevanju tega ni težko razumeti, katere so osnovne potrebe ženske med porodom.«
Dr. Odent opozarja, da ženske izgubljajo moč rojevanja. Vzrok tiči tudi v uporabi protibolečinskih in hormonskih zdravil med porodom, pojasnjuje dr. Mivšek.
Izraza »naravni porod« nisem nikoli uporabljal. Besedi porod tudi nisem nikoli pripel nobenega pridevnika. Bolj kot promociji naravnega rojevanja se je treba posvetiti samemu porodnemu procesu. Predvsem se moramo zavedati osnovnih potreb ženske med porodom in spremeniti tisočletno kulturološko pogojevanje rojevanja. Prvi pomemben korak je, da spremenimo besedišče, ki ga uporabljamo. Zdaj namesto matere in otroka izpostavljajo pomembno vlogo nekoga tretjega; ki pomaga, vodi, podpira in usmerja porod. Mi pa potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! – dr. Odent
» Da bi lahko razumeli porodno bolečino, moramo vedeti, da se proti njej telo zavaruje tudi samo,« pojasnjuje dr. Michel Odent. V ta proces so vključeni endorfini – naravni opiati, ki nas obvarujejo pred bolečino. Prav tako pa na njeno zaznavanje vpliva tudi zmanjšana aktivnost možganske skorje. Ženske ob njenem mirovanju bolečino zaznavajo drugače. Danes se torej sprašujemo, opozarja dr. Odent, kako lahko spodbudimo te naravne mehanizme zaščite proti porodni bolečini, da bodo učinkoviti v največji možni meri – da bo porod lahek in ne bo potrebe po protibolečinskih zdravilih.
Idealno bi bilo, če bi se farmakološkemu lajšanju bolečine med porodom lahko izognili. Vendar pa jo v resničnem življenju veliko žensk potrebuje – tudi najmočnejšo epiduralno analgezijo. Pomembno vlogo pri tem imajo babice, se z dr. Odentom strinja dr. Ana Polona Mivšek.
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov