Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Preveč razmišljanja ovira porod.
Dr. Michel Odent že več kot 50 let postavlja standarde na področju poroda in rojevanja. Prepričan je, da se skrivnost hitrega in nebolečega poroda skriva v fizioloških procesih, ki med rojevanjem potekajo v ženskem telesu. Če te procese poznamo, pravi, je marsikaj jasno in lahko razumljivo.
Narava je na različne načine poskrbela za čim hitrejši in lažji porod, s čim manj zapletov. Morda je nekaterim od vas znano, da je ženska, ki rojeva sama, lahko zamaknjena in manj pozorna na dogajanje okrog sebe. Pozabi na nasvete iz knjig in tudi na manire; saj kriči, preklinja. Znane so zgodbe žensk, ki so med težkim porodom celo ugriznile babico. Vse to je znak zmanjšane aktivnosti možganske skorje oziroma neokorteksa. – dr. Odent
Na predavanju ob nedavnem obisku v Ljubljani, ena od njegovih gostiteljic je bila tudi dr. Ana Polona Mivšek z ljubljanske Zdravstvene fakultete, je dr. Odent opozoril na pomemben vpliv stresa in stresnih hormonov na mater in novorojenčka.
Z možgansko skorjo razmišljamo ter tako vplivamo na delovanje drugih delov možganov; posledično z možgansko skorjo nadziramo celo telo. Po besedah dr. Odenta pa razmišljanje porod kvečjemu ovira. Govori nam, da bi morali med porodom zmanjšati aktivnost možganske skorje oziroma neokorteksa:» Ženska ob neaktivnosti možganske skorje sama najde ugoden položaj za rojevanje. Tako je narava našla pot, zaobšla možgansko skorjo in omogočila porod. Med porodom mora torej možganska skorja mirovati. Porod se je ne tiče, saj je v domeni starejših in bolj primitivnih možganskih struktur. Ob upoštevanju tega ni težko razumeti, katere so osnovne potrebe ženske med porodom.«
Dr. Odent opozarja, da ženske izgubljajo moč rojevanja. Vzrok tiči tudi v uporabi protibolečinskih in hormonskih zdravil med porodom, pojasnjuje dr. Mivšek.
Izraza »naravni porod« nisem nikoli uporabljal. Besedi porod tudi nisem nikoli pripel nobenega pridevnika. Bolj kot promociji naravnega rojevanja se je treba posvetiti samemu porodnemu procesu. Predvsem se moramo zavedati osnovnih potreb ženske med porodom in spremeniti tisočletno kulturološko pogojevanje rojevanja. Prvi pomemben korak je, da spremenimo besedišče, ki ga uporabljamo. Zdaj namesto matere in otroka izpostavljajo pomembno vlogo nekoga tretjega; ki pomaga, vodi, podpira in usmerja porod. Mi pa potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! – dr. Odent
» Da bi lahko razumeli porodno bolečino, moramo vedeti, da se proti njej telo zavaruje tudi samo,« pojasnjuje dr. Michel Odent. V ta proces so vključeni endorfini – naravni opiati, ki nas obvarujejo pred bolečino. Prav tako pa na njeno zaznavanje vpliva tudi zmanjšana aktivnost možganske skorje. Ženske ob njenem mirovanju bolečino zaznavajo drugače. Danes se torej sprašujemo, opozarja dr. Odent, kako lahko spodbudimo te naravne mehanizme zaščite proti porodni bolečini, da bodo učinkoviti v največji možni meri – da bo porod lahek in ne bo potrebe po protibolečinskih zdravilih.
Idealno bi bilo, če bi se farmakološkemu lajšanju bolečine med porodom lahko izognili. Vendar pa jo v resničnem življenju veliko žensk potrebuje – tudi najmočnejšo epiduralno analgezijo. Pomembno vlogo pri tem imajo babice, se z dr. Odentom strinja dr. Ana Polona Mivšek.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Preveč razmišljanja ovira porod.
Dr. Michel Odent že več kot 50 let postavlja standarde na področju poroda in rojevanja. Prepričan je, da se skrivnost hitrega in nebolečega poroda skriva v fizioloških procesih, ki med rojevanjem potekajo v ženskem telesu. Če te procese poznamo, pravi, je marsikaj jasno in lahko razumljivo.
Narava je na različne načine poskrbela za čim hitrejši in lažji porod, s čim manj zapletov. Morda je nekaterim od vas znano, da je ženska, ki rojeva sama, lahko zamaknjena in manj pozorna na dogajanje okrog sebe. Pozabi na nasvete iz knjig in tudi na manire; saj kriči, preklinja. Znane so zgodbe žensk, ki so med težkim porodom celo ugriznile babico. Vse to je znak zmanjšane aktivnosti možganske skorje oziroma neokorteksa. – dr. Odent
Na predavanju ob nedavnem obisku v Ljubljani, ena od njegovih gostiteljic je bila tudi dr. Ana Polona Mivšek z ljubljanske Zdravstvene fakultete, je dr. Odent opozoril na pomemben vpliv stresa in stresnih hormonov na mater in novorojenčka.
Z možgansko skorjo razmišljamo ter tako vplivamo na delovanje drugih delov možganov; posledično z možgansko skorjo nadziramo celo telo. Po besedah dr. Odenta pa razmišljanje porod kvečjemu ovira. Govori nam, da bi morali med porodom zmanjšati aktivnost možganske skorje oziroma neokorteksa:» Ženska ob neaktivnosti možganske skorje sama najde ugoden položaj za rojevanje. Tako je narava našla pot, zaobšla možgansko skorjo in omogočila porod. Med porodom mora torej možganska skorja mirovati. Porod se je ne tiče, saj je v domeni starejših in bolj primitivnih možganskih struktur. Ob upoštevanju tega ni težko razumeti, katere so osnovne potrebe ženske med porodom.«
Dr. Odent opozarja, da ženske izgubljajo moč rojevanja. Vzrok tiči tudi v uporabi protibolečinskih in hormonskih zdravil med porodom, pojasnjuje dr. Mivšek.
Izraza »naravni porod« nisem nikoli uporabljal. Besedi porod tudi nisem nikoli pripel nobenega pridevnika. Bolj kot promociji naravnega rojevanja se je treba posvetiti samemu porodnemu procesu. Predvsem se moramo zavedati osnovnih potreb ženske med porodom in spremeniti tisočletno kulturološko pogojevanje rojevanja. Prvi pomemben korak je, da spremenimo besedišče, ki ga uporabljamo. Zdaj namesto matere in otroka izpostavljajo pomembno vlogo nekoga tretjega; ki pomaga, vodi, podpira in usmerja porod. Mi pa potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! – dr. Odent
» Da bi lahko razumeli porodno bolečino, moramo vedeti, da se proti njej telo zavaruje tudi samo,« pojasnjuje dr. Michel Odent. V ta proces so vključeni endorfini – naravni opiati, ki nas obvarujejo pred bolečino. Prav tako pa na njeno zaznavanje vpliva tudi zmanjšana aktivnost možganske skorje. Ženske ob njenem mirovanju bolečino zaznavajo drugače. Danes se torej sprašujemo, opozarja dr. Odent, kako lahko spodbudimo te naravne mehanizme zaščite proti porodni bolečini, da bodo učinkoviti v največji možni meri – da bo porod lahek in ne bo potrebe po protibolečinskih zdravilih.
Idealno bi bilo, če bi se farmakološkemu lajšanju bolečine med porodom lahko izognili. Vendar pa jo v resničnem življenju veliko žensk potrebuje – tudi najmočnejšo epiduralno analgezijo. Pomembno vlogo pri tem imajo babice, se z dr. Odentom strinja dr. Ana Polona Mivšek.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Neveljaven email naslov