Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mar ženska nima več moči, da bi rodila sama?

17.03.2016


Preveč razmišljanja ovira porod.

Hitrejši in lažji porod

Dr. Michel Odent že več kot 50 let postavlja standarde na področju poroda in rojevanja. Prepričan je, da se skrivnost hitrega in nebolečega poroda skriva v fizioloških procesih, ki med rojevanjem potekajo v ženskem telesu. Če te procese poznamo, pravi, je marsikaj jasno in lahko razumljivo.

Narava je na različne načine poskrbela za čim hitrejši in lažji porod, s čim manj zapletov. Morda je nekaterim od vas znano, da je ženska, ki rojeva sama, lahko zamaknjena in manj pozorna na dogajanje okrog sebe. Pozabi na nasvete iz knjig in tudi na manire; saj kriči, preklinja. Znane so zgodbe žensk, ki so med težkim porodom celo ugriznile babico. Vse to je znak zmanjšane aktivnosti možganske skorje oziroma neokorteksa. – dr. Odent

Na predavanju ob nedavnem obisku v Ljubljani, ena od njegovih gostiteljic je bila tudi dr. Ana Polona Mivšek z ljubljanske Zdravstvene fakultete, je dr. Odent opozoril na pomemben vpliv stresa in stresnih hormonov na mater in novorojenčka.

Z možgansko skorjo razmišljamo ter tako vplivamo na delovanje drugih delov možganov; posledično z možgansko skorjo nadziramo celo telo. Po besedah dr. Odenta pa razmišljanje porod kvečjemu ovira. Govori nam, da bi morali med porodom zmanjšati aktivnost možganske skorje oziroma neokorteksa:» Ženska ob neaktivnosti možganske skorje sama najde ugoden položaj za rojevanje. Tako je narava našla pot, zaobšla možgansko skorjo in omogočila porod. Med porodom mora torej možganska skorja mirovati. Porod se je ne tiče, saj je v domeni starejših in bolj primitivnih možganskih struktur. Ob upoštevanju tega ni težko razumeti, katere so osnovne potrebe ženske med porodom.«  

Ženske izgubljajo moč rojevanja

Dr. Michel Odent izpostavlja, da potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! Zaščita pred zunanjimi vplivi in posegi, ki zmotijo potek poroda.

foto: mesecmaj.si

Dr. Odent opozarja, da ženske izgubljajo moč rojevanja. Vzrok tiči tudi v uporabi protibolečinskih in hormonskih zdravil med porodom, pojasnjuje dr. Mivšek.

Izraza »naravni porod« nisem nikoli uporabljal. Besedi porod tudi nisem nikoli pripel nobenega pridevnika. Bolj kot promociji naravnega rojevanja se je treba posvetiti samemu porodnemu procesu. Predvsem se moramo zavedati osnovnih potreb ženske med porodom in spremeniti tisočletno kulturološko pogojevanje rojevanja. Prvi pomemben korak je, da spremenimo besedišče, ki ga uporabljamo. Zdaj namesto matere in otroka izpostavljajo pomembno vlogo nekoga tretjega; ki pomaga, vodi, podpira in usmerja porod. Mi pa potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! – dr. Odent

Porodna bolečina in vloga babice

» Da bi lahko razumeli porodno bolečino, moramo vedeti, da se proti njej telo zavaruje tudi samo,«  pojasnjuje dr. Michel Odent. V ta proces so vključeni endorfini – naravni opiati, ki nas obvarujejo pred bolečino. Prav tako pa na njeno zaznavanje vpliva tudi zmanjšana aktivnost možganske skorje. Ženske ob njenem mirovanju bolečino zaznavajo drugače. Danes se torej sprašujemo, opozarja dr. Odent, kako lahko spodbudimo te naravne mehanizme zaščite proti porodni bolečini, da bodo učinkoviti v največji možni meri – da bo porod lahek in ne bo potrebe po protibolečinskih zdravilih.

Idealno bi bilo, če bi se farmakološkemu lajšanju bolečine med porodom lahko izognili. Vendar pa jo v resničnem življenju veliko žensk potrebuje – tudi najmočnejšo epiduralno analgezijo. Pomembno vlogo pri tem imajo babice, se z dr. Odentom strinja dr. Ana Polona Mivšek.


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Mar ženska nima več moči, da bi rodila sama?

17.03.2016


Preveč razmišljanja ovira porod.

Hitrejši in lažji porod

Dr. Michel Odent že več kot 50 let postavlja standarde na področju poroda in rojevanja. Prepričan je, da se skrivnost hitrega in nebolečega poroda skriva v fizioloških procesih, ki med rojevanjem potekajo v ženskem telesu. Če te procese poznamo, pravi, je marsikaj jasno in lahko razumljivo.

Narava je na različne načine poskrbela za čim hitrejši in lažji porod, s čim manj zapletov. Morda je nekaterim od vas znano, da je ženska, ki rojeva sama, lahko zamaknjena in manj pozorna na dogajanje okrog sebe. Pozabi na nasvete iz knjig in tudi na manire; saj kriči, preklinja. Znane so zgodbe žensk, ki so med težkim porodom celo ugriznile babico. Vse to je znak zmanjšane aktivnosti možganske skorje oziroma neokorteksa. – dr. Odent

Na predavanju ob nedavnem obisku v Ljubljani, ena od njegovih gostiteljic je bila tudi dr. Ana Polona Mivšek z ljubljanske Zdravstvene fakultete, je dr. Odent opozoril na pomemben vpliv stresa in stresnih hormonov na mater in novorojenčka.

Z možgansko skorjo razmišljamo ter tako vplivamo na delovanje drugih delov možganov; posledično z možgansko skorjo nadziramo celo telo. Po besedah dr. Odenta pa razmišljanje porod kvečjemu ovira. Govori nam, da bi morali med porodom zmanjšati aktivnost možganske skorje oziroma neokorteksa:» Ženska ob neaktivnosti možganske skorje sama najde ugoden položaj za rojevanje. Tako je narava našla pot, zaobšla možgansko skorjo in omogočila porod. Med porodom mora torej možganska skorja mirovati. Porod se je ne tiče, saj je v domeni starejših in bolj primitivnih možganskih struktur. Ob upoštevanju tega ni težko razumeti, katere so osnovne potrebe ženske med porodom.«  

Ženske izgubljajo moč rojevanja

Dr. Michel Odent izpostavlja, da potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! Zaščita pred zunanjimi vplivi in posegi, ki zmotijo potek poroda.

foto: mesecmaj.si

Dr. Odent opozarja, da ženske izgubljajo moč rojevanja. Vzrok tiči tudi v uporabi protibolečinskih in hormonskih zdravil med porodom, pojasnjuje dr. Mivšek.

Izraza »naravni porod« nisem nikoli uporabljal. Besedi porod tudi nisem nikoli pripel nobenega pridevnika. Bolj kot promociji naravnega rojevanja se je treba posvetiti samemu porodnemu procesu. Predvsem se moramo zavedati osnovnih potreb ženske med porodom in spremeniti tisočletno kulturološko pogojevanje rojevanja. Prvi pomemben korak je, da spremenimo besedišče, ki ga uporabljamo. Zdaj namesto matere in otroka izpostavljajo pomembno vlogo nekoga tretjega; ki pomaga, vodi, podpira in usmerja porod. Mi pa potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! – dr. Odent

Porodna bolečina in vloga babice

» Da bi lahko razumeli porodno bolečino, moramo vedeti, da se proti njej telo zavaruje tudi samo,«  pojasnjuje dr. Michel Odent. V ta proces so vključeni endorfini – naravni opiati, ki nas obvarujejo pred bolečino. Prav tako pa na njeno zaznavanje vpliva tudi zmanjšana aktivnost možganske skorje. Ženske ob njenem mirovanju bolečino zaznavajo drugače. Danes se torej sprašujemo, opozarja dr. Odent, kako lahko spodbudimo te naravne mehanizme zaščite proti porodni bolečini, da bodo učinkoviti v največji možni meri – da bo porod lahek in ne bo potrebe po protibolečinskih zdravilih.

Idealno bi bilo, če bi se farmakološkemu lajšanju bolečine med porodom lahko izognili. Vendar pa jo v resničnem življenju veliko žensk potrebuje – tudi najmočnejšo epiduralno analgezijo. Pomembno vlogo pri tem imajo babice, se z dr. Odentom strinja dr. Ana Polona Mivšek.


04.05.2023

Z laserjem do brezbolečega zdravljenja kariesa in parodontoze?

O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)


27.04.2023

Ginekolog Vid Janša navdušuje s študijo o endometriozi

Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo


20.04.2023

Osebna izkušnja: Pregled prostate

Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate


13.04.2023

Kakšne vrste porod je za vas najboljši?

V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi


06.04.2023

Flajs: Obisk psihoterapevta je znak zrelosti, ne šibkosti

Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni


30.03.2023

Herpes zoster: Za večino je pasavec boleča diagnoza

Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.


23.03.2023

Dr. Trampuž: Dejansko ne vemo točno, kako je novi koronavirus nastal

Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah


16.03.2023

Preživel hud zaplet po cepljenju proti covidu

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer


09.03.2023

Dr. Škoberne: Sol in sladkor sta za ledvice strup

Vse več ljudi ima težave z ledvicami


02.03.2023

Farmacevt: Večina zdravil je preizkušena le na moških

Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo


23.02.2023

Študija: Trideset odstotkov manj neželenih učinkov, če je zdravilo prilagojeno genskemu zapisu

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan


16.02.2023

Dr. Dolinšek: Na voljo so hitri krvni testi za celiakijo

Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki


09.02.2023

Gastroenterolog Vidmar: Bolečino ob kolonoskopiji čuti le vsak deseti in za vsakega poiščemo rešitev

Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?


02.02.2023

Žolčni kamni: Žolčne kolike so boleče, bolnik lahko bruha, ima vročino

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan


26.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Uživanje prehranskih dopolnil narašča

Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki


19.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Premalo vlaknin in beljakovin

Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije


12.01.2023

Mateja Logar: Covid še vedno hujši od gripe, kaj šele od prehlada

Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?


05.01.2023

Dr. Dolinšek: Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je vedno pogostejša driska

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi


29.12.2022

Farmacevtka Tina Vida Plavec in kemik Nejc Petek: črevesna mikrobiota vs. fotokemija

Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo


22.12.2022

Slovensko znanje na naslovnici prestižne revije

Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija


Stran 5 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov