Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob stečajih in neperspektivnih gospodarskih obetih je posredovanje dela vse bolj perspektivna dejavnost. V registru za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu sta v Sloveniji registrirani 202 agenciji.
Kriza je problematiko dela prek agencij za posredovanje dela izjemno zaostrila. Letos je začel veljati nov zakon o urejanju trga dela, a med registriranimi podjetji za zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu še vedno najdemo na primer Vegrad in Vegrad Inde. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da je letošnje leto prehodno in agencije še preverjajo.
Posojanje delavcev je dobičkonosna tržna niša
Po raziskavi, ki jo agencija Manpower vsako leto naredi med slovenskimi delodajalci, 29 odstotkov slovenskih delodajalcev ne najde pravih ljudi za prava delovna mesta. Na svetovni ravni je takih delodajalcev kar 34 odstotkov.
O tem, kakšno tržno nišo predstavlja ta delež, govori podatek, da so skupni prihodki podjetja Manpower na globalni ravni lani znašali kar 19 milijard ameriških dolarjev. Prihodki v Sloveniji so dosegli približno tisočino tega zneska in so se v primerjavi z letom prej povečali za 52 odstotkov. Skoraj 19 milijard letnega prihodka so beležili tudi pri največjem svetovnem zaposlitvenem podjetju Adecco, le da ne dolarjev, ampak evrov.
Zakaj zaposlovati prek agencij, če je za to treba plačati?
Direktorica za iskanje in selekcijo kadra v podjetju Manpower Romana Šercelj pojasnjuje, da agencije delujejo v tržnem okolju, tako da je strošek dela prek agencije nekoliko višji, kot če podjetje samo zaposli delavca. “Vendar je strošek še večji, če ne najdeš pravega človeka za pravo delovno mesto.” Poleg tega je odločilna fleksibilnost agencijskih delavcev.
Direktor Adecca Miroslav Smrekar pravi, da je cena odvisna od več dejavnikov: od tega, za kakšno vrsto dela gre, do tega, za koliko časa. Smrekar je tudi predsednik Združenja agencij za zaposlovanje, v katerega je vključenih le 15 agencij. Opozarja, da bodo agencije, ki na dolgi rok delajo z najnižjimi možnimi stroški, v današnjem okolju verjetno težje preživele od tistih, ki upoštevajo vse različne interese.
Kolobarjenje agencijskih delavcev v podjetju Hella Saturnus
Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da sindikati opažajo zaskrbljujoče trende nadomeščanja redno zaposlenih z agencijskimi delavci in odpuščanja agencijskih delavcev brez odpovednega roka. Še posebej izpostavi kolobarjenje, ko se delavec po izteku pogodbe pri eni agenciji zaposli pri drugi, čeprav še vedno dela za istega uporabnika.
Ali je sum izmikanja določilom proti veriženju pogodb v podjetju Hella Saturnus Slovenija utemeljen, smo najprej preverili pri glavi. Po besedah generalnega direktorja Cristofa Drosteja je njihova strategija zaposlovanje v podjetju. Ko pa to ni mogoče, naj bi delavec dobil stalno pogodbo prek agencije. Cristof Droste odgovornost za menjavo agencij vali na delavce. Pravi, da agencijo zamenja delavec sam.
Odgovornost na strani delavca?
Cristof Droste se z nasmehom začudi vprašanju o odgovornosti za menjavanje agencij na istem delovnem mestu. “Mislim, da so za to odgovorni delavci. Nismo jezni, če to počnejo in še zmeraj delajo za nas, zagotovo ne. Toda ne razumem vprašanja. Kdo je odgovoren? Mislite, da je v tem kaj slabega?”
Podoben odgovor smo presenetljivo dobili tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tudi namestnik generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenko pravi, da tukaj ni nobene odgovornosti. “To je odločitev delavca, ki se je z novim delodajalcem (agencijo, op. prev.) dogovoril za delovno razmerje. Tukaj seveda tisti, ki najemajo delavce, nimajo nobene odgovornosti. To je popolnoma jasno.”
Po mnenju Zorana Kotolenka zakonsko predpisane omejitve dela za določen čas pri istem delodajalcu za agencijske delavce ne veljajo. “Delodajalec je agencija, delodajalec ni tisti, pri katerem se delo opravlja. In tega je treba iz te logike razmišljanja seveda izključiti. Tisti, ki želi pri agenciji najemati delavce, to lahko počne tudi naslednjih 20 let, če na ta način rešuje svojo problematiko upravljanja dela.”
Izigravanje zakona
Zoran Kotolenko meni, da pri podajanju delavcev med agencijami pri istem delodajalcu ne gre za izigravanje zakona. Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter sodelavka Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Barbara Kresal pa pravi, da izmenično zaposlovanje za določen čas prek zaposlitvenih agencij pri istem podjetju uporabniku ni sprejemljivo, če presega časovne omejitve dela za določen čas in tudi sicer ni razlogov za zaposlitev za določen čas. “Zakonodaja bi morala z jasnejšimi in strožjimi določbami take zlorabe preprečiti.”
Moderni sužnji
Sindikalist ZSSS v podjetju Hella Saturnus Vlado Hajdinjak agencijskim delavcem pravi moderni sužnji, saj nimajo nobenih možnosti, da bi si v življenju kaj ustvarili. “Kaj lahko ta delavec naredi v življenju? Nič. Ne dobi kredita, vsak dan je pod stresom, ker ne ve, kaj ga jutri čaka. Žalostno. Nobenih pravic nima. Kako naj si ta delavec ustvari družino? Danes ima službo, jutri je nima, ne more do stanovanja. Govorijo o tem, koliko mladih živi pri starših – saj morajo, kje pa bodo živeli, če jih nihče noče redno zaposliti?”
Vlado Hajdinjak pravi, da delavce v podjetju prerazporejajo iz ene agencije v drugo. Po njegovem mnenju se to dogaja po celi Sloveniji. Zanima ga, kaj delajo inšpektorji za delo.
Dobičkonosna diskriminacija agencijskih delavcev
V. d. glavnega inšpektorja za delo Boris Ružič nam med drugim odgovori, da se delodajalci na vse mogoče načine izogibajo zakonskim omejitvam ter pogojem glede zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku z namenom pridobivanja protipravne premoženjskem koristi. V letu 2010 so glede zagotavljanja dela drugemu uporabniku ugotovili 55 kršitev, v letu 2011 pa do avgusta 32. Največ kršitev je povezanih s tem, da agencije niso vpisane v register.
Agencije, ki posojajo delavce podjetju Hella Saturnus, so vpisane v register, kljub temu pa za njihove delavce veljajo drugačna pravila kot za redno zaposlene. Redno zaposleni v podjetju so dobili najvišji možen regres, agencijski delavci pa minimalnega in še tega na obroke. “Ne vidim vzroka, zakaj bi agencija regres izplačala na koncu leta. Ali posluje z izgubo? Ne verjamem,” je kritičen sindikalist Vlado Hajdinjak, ki pa sam ni podal nobene prijave na Inšpektorat za delo.
Vse tri agencije, ki posojajo delavce tudi podjetju Hella Saturnus, so lani beležile visoke bilančne dobičke. V agenciji Naton je ta znašal 870 tisoč evrov, v Manpower skoraj 1.700.000 evrov, v Adecco pa 5 milijonov evrov.
Realnost agencijskih delavk v tovarniških halah: nižji regres in prezaposlitve
Agencije torej ne poslujejo z izgubo. Imajo pa jo delavci. Odpravili smo se v tovarniško dvorano. Ena izmed delavk je potrdila, da so redno zaposleni regres dobili izplačan v celoti, medtem ko ga agencijski delavci dobijo izplačanega v dveh delih. Naslednja agencijska delavka pravi, da so jo dveh letih dela za agencijo Naton prezaposlili v drugo agencijo in se tako izognili zakonskim omejitvam. Pojasnili so ji, da je po dveh letih dela za njih ne morejo redno zaposliti in da ji preostane edino prezaposlitev. “Sprejela sem, ker nisem imela druge možnosti.” V Natonu odkrito priznavajo, da po zakonsko pretečenem času zaposlitve delavce obvestijo, da se v zvezi z novo zaposlitvijo lahko obrnejo na drugo agencijo.
Huda zloraba pravic
Delavka v podjetju Hella Saturnus pogodbe z agencijami sklepa vsak mesec znova. “27 pogodb sem že podpisala. “Ima nižjo plačo kot redno zaposleni na istem delovnem mestu. O plačah se sicer ne govori na glas. Da so plačilne liste redno zaposlenih dobro varovana skrivnost, nam je povedala tudi agencijska delavka iz podjetja Henkel Slovenija v Mariboru. Vlogo za zaposlitev je poslala na Henkel, kjer je opravila tudi zaposlitveni razgovor. Potem pa so ji dejali, da se mora, če želi dobiti delo, zaposliti prek agencije.
Dr. Barbara Kresal pravi, da je praksa, o kateri pričajo delavke, očitno nezakonita in pomeni hudo zlorabo delavčevih pravic. Je v nasprotju z namenom in cilji omejevanja zaposlovanja za določen čas, kot izhaja iz evropske direktive. Nujno je, da se ustrezno odzove tudi zakonodajalec, predvsem da poskrbi za učinkovitejšo inšpekcijo dela.
Kršitev je ogromno
O večji učinkovitosti nadzora v prihodnje pa Zoran Kotolenko z Ministrstva za delo pravi, da živimo na zemljepisni širini, kjer nismo posebej nastavljeni na spoštovanje zakonov. “V naših genih je zapisana nekakšna usmeritev, da zakone izredno radi izigravamo in iščemo luknje v njih. To je značilnost našega prostora.” Zoran Kotolenko pravi, da so na Ministrstvu za delo poskusili zakonsko urediti učinkovitejši nadzor z višjimi sankcijami in omejitvijo vstopa v dejavnost s tem, da agencija v preteklem poslovanju ni smela kršiti zakonodaje.
“Zakonodajalec lahko zagotovi ustrezne podlage za nadzor. Žal pa je tako, da imamo 170.000 pravnih subjektov v tej deželi, imamo toliko inšpektorjev, kot jih imamo, kršitev je ogromno, prav tako pa problemov, ki jih je ustvarila kriza. Včasih je vtis, da se nič ne nadzira, a vam lahko povem tudi iz javno objavljenih poročil o preprečevanju dela na črno, da je odkritih kršitev ogromno. Seveda pa bi bilo potrebno še več nadzora, da bi ta trend kršenja zakonov usmerili v smer, da je zakone le treba spoštovati.”
Negativni trendi tudi v tujini
Sindikalist Goran Lukič opozarja na primer nemškega podjetja Schlecker, ki je delavce najprej odpustilo, nato pa jih ponovno zaposlilo prek agencije za posredovanje dela. “Preden so postali agencijski delavci, so imeli kot redno zaposleni urno postavko 12 evrov. Zdaj dobijo šest evrov na uro.” Nemški sindikate Verdi, ki je to zgodbo izpostavil, sumi, da je agencija, ki je ta prenos delavcev omogočila, hišna agencija podjetja Schlecker, še dodaja Goran Lukič.
Veliko agencij v Slovenijo pride skupaj z multinacionalkami
Dr. Andrej Kohont s Fakultete za družbene vede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas, in zaradi večje fleksibilnosti drugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgo delujejo prek agencij. “Po drugi strani pa še vedno velja, da agencije ponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet.” Manpower je tako v letu 2010 zaposloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa je konec leta od 1.938-ih zaposloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je zaposloval več kot 3.000 ljudi.
Agencije zaposlujejo predvsem lažje zaposljivi kader
Zavod RS za zaposlovanje agencijam lahko financira sredstva za zaposlitev težje zaposljivih oseb. Vendar vodja zaposlovanja Darja Jamnik pravi, da se je prek teh koncesijskih pogodb do konca avgusta zaposlilo samo 31 posameznikov. ”To ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavod za zaposlovanje v evidencah te kategorije.”
Zavod RS za zaposlovanje, kljub vse večji konkurenci, ostaja osrednja ustanova za posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da je vsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. ”Agencije vedno jemljemo kot partnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju zaposlitve.”
Dobre izkušnje
Saša Zidanšek je bila prek agencija zaposlena kot višji kader pri agenciji Adecco in pravi, da je vse potekalo tako, kot da bi bila redno zaposlena in bi imela enako pogodbo kot vsi ostali. Da obstajajo primeri dobre prakse, priznavajo tudi sindikati. Goran Lukič pravi, da ponekod pride do vzajemnega sodelovanja delodajalcev in sindikatov na področju agencijskega zaposlovanja.
»Predvsem tega, da se agencijskim delavcem omogoči prehod v redno zaposlitev. Tak primer je podjetje ETI Izlake, kjer smo uspeli vzpostaviti kolektivno pogodbo, ki agencijskim delavcem omogoča možnost za redno zaposlitev. In to je tudi uspelo. Nekaj 10 agencijskim delavcem smo pomagali dobiti zaposlitev za nedoločen čas.« Redno se je sicer zaposlilo tudi nekaj delavk v podjetju Hella Saturnus, kjer so še pred nekaj meseci večino v tovarni predstavljale agencijske delavke. Danes je že nekaj več redno zaposlenih.
Agencije imajo prihodnost
Dr. Andrej Kohont meni, da delodajalci ločijo agencije, od katerih lahko veliko pričakujejo, ker dajejo kredibilne in strokovno podkrepljene rešitve. S predizborom kadrov podjetju prihranijo čas in stroške. ”Agencije morajo delovati kot utež med iskalci zaposlitve in delodajalci. So lahko zelo učinkovit kanal, vendar sta tukaj pomembna etičnost in strokovnost delovanja, se pravi skladnost z veljavnimi predpisi.”
Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve obljubljajo, da bodo zaradi zlorab določb glede zaposlovanja za določen čas pri spremembah Zakona o delovnih razmerjih pozornost namenili tudi temu področju.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ob stečajih in neperspektivnih gospodarskih obetih je posredovanje dela vse bolj perspektivna dejavnost. V registru za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu sta v Sloveniji registrirani 202 agenciji.
Kriza je problematiko dela prek agencij za posredovanje dela izjemno zaostrila. Letos je začel veljati nov zakon o urejanju trga dela, a med registriranimi podjetji za zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu še vedno najdemo na primer Vegrad in Vegrad Inde. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da je letošnje leto prehodno in agencije še preverjajo.
Posojanje delavcev je dobičkonosna tržna niša
Po raziskavi, ki jo agencija Manpower vsako leto naredi med slovenskimi delodajalci, 29 odstotkov slovenskih delodajalcev ne najde pravih ljudi za prava delovna mesta. Na svetovni ravni je takih delodajalcev kar 34 odstotkov.
O tem, kakšno tržno nišo predstavlja ta delež, govori podatek, da so skupni prihodki podjetja Manpower na globalni ravni lani znašali kar 19 milijard ameriških dolarjev. Prihodki v Sloveniji so dosegli približno tisočino tega zneska in so se v primerjavi z letom prej povečali za 52 odstotkov. Skoraj 19 milijard letnega prihodka so beležili tudi pri največjem svetovnem zaposlitvenem podjetju Adecco, le da ne dolarjev, ampak evrov.
Zakaj zaposlovati prek agencij, če je za to treba plačati?
Direktorica za iskanje in selekcijo kadra v podjetju Manpower Romana Šercelj pojasnjuje, da agencije delujejo v tržnem okolju, tako da je strošek dela prek agencije nekoliko višji, kot če podjetje samo zaposli delavca. “Vendar je strošek še večji, če ne najdeš pravega človeka za pravo delovno mesto.” Poleg tega je odločilna fleksibilnost agencijskih delavcev.
Direktor Adecca Miroslav Smrekar pravi, da je cena odvisna od več dejavnikov: od tega, za kakšno vrsto dela gre, do tega, za koliko časa. Smrekar je tudi predsednik Združenja agencij za zaposlovanje, v katerega je vključenih le 15 agencij. Opozarja, da bodo agencije, ki na dolgi rok delajo z najnižjimi možnimi stroški, v današnjem okolju verjetno težje preživele od tistih, ki upoštevajo vse različne interese.
Kolobarjenje agencijskih delavcev v podjetju Hella Saturnus
Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da sindikati opažajo zaskrbljujoče trende nadomeščanja redno zaposlenih z agencijskimi delavci in odpuščanja agencijskih delavcev brez odpovednega roka. Še posebej izpostavi kolobarjenje, ko se delavec po izteku pogodbe pri eni agenciji zaposli pri drugi, čeprav še vedno dela za istega uporabnika.
Ali je sum izmikanja določilom proti veriženju pogodb v podjetju Hella Saturnus Slovenija utemeljen, smo najprej preverili pri glavi. Po besedah generalnega direktorja Cristofa Drosteja je njihova strategija zaposlovanje v podjetju. Ko pa to ni mogoče, naj bi delavec dobil stalno pogodbo prek agencije. Cristof Droste odgovornost za menjavo agencij vali na delavce. Pravi, da agencijo zamenja delavec sam.
Odgovornost na strani delavca?
Cristof Droste se z nasmehom začudi vprašanju o odgovornosti za menjavanje agencij na istem delovnem mestu. “Mislim, da so za to odgovorni delavci. Nismo jezni, če to počnejo in še zmeraj delajo za nas, zagotovo ne. Toda ne razumem vprašanja. Kdo je odgovoren? Mislite, da je v tem kaj slabega?”
Podoben odgovor smo presenetljivo dobili tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tudi namestnik generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenko pravi, da tukaj ni nobene odgovornosti. “To je odločitev delavca, ki se je z novim delodajalcem (agencijo, op. prev.) dogovoril za delovno razmerje. Tukaj seveda tisti, ki najemajo delavce, nimajo nobene odgovornosti. To je popolnoma jasno.”
Po mnenju Zorana Kotolenka zakonsko predpisane omejitve dela za določen čas pri istem delodajalcu za agencijske delavce ne veljajo. “Delodajalec je agencija, delodajalec ni tisti, pri katerem se delo opravlja. In tega je treba iz te logike razmišljanja seveda izključiti. Tisti, ki želi pri agenciji najemati delavce, to lahko počne tudi naslednjih 20 let, če na ta način rešuje svojo problematiko upravljanja dela.”
Izigravanje zakona
Zoran Kotolenko meni, da pri podajanju delavcev med agencijami pri istem delodajalcu ne gre za izigravanje zakona. Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter sodelavka Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Barbara Kresal pa pravi, da izmenično zaposlovanje za določen čas prek zaposlitvenih agencij pri istem podjetju uporabniku ni sprejemljivo, če presega časovne omejitve dela za določen čas in tudi sicer ni razlogov za zaposlitev za določen čas. “Zakonodaja bi morala z jasnejšimi in strožjimi določbami take zlorabe preprečiti.”
Moderni sužnji
Sindikalist ZSSS v podjetju Hella Saturnus Vlado Hajdinjak agencijskim delavcem pravi moderni sužnji, saj nimajo nobenih možnosti, da bi si v življenju kaj ustvarili. “Kaj lahko ta delavec naredi v življenju? Nič. Ne dobi kredita, vsak dan je pod stresom, ker ne ve, kaj ga jutri čaka. Žalostno. Nobenih pravic nima. Kako naj si ta delavec ustvari družino? Danes ima službo, jutri je nima, ne more do stanovanja. Govorijo o tem, koliko mladih živi pri starših – saj morajo, kje pa bodo živeli, če jih nihče noče redno zaposliti?”
Vlado Hajdinjak pravi, da delavce v podjetju prerazporejajo iz ene agencije v drugo. Po njegovem mnenju se to dogaja po celi Sloveniji. Zanima ga, kaj delajo inšpektorji za delo.
Dobičkonosna diskriminacija agencijskih delavcev
V. d. glavnega inšpektorja za delo Boris Ružič nam med drugim odgovori, da se delodajalci na vse mogoče načine izogibajo zakonskim omejitvam ter pogojem glede zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku z namenom pridobivanja protipravne premoženjskem koristi. V letu 2010 so glede zagotavljanja dela drugemu uporabniku ugotovili 55 kršitev, v letu 2011 pa do avgusta 32. Največ kršitev je povezanih s tem, da agencije niso vpisane v register.
Agencije, ki posojajo delavce podjetju Hella Saturnus, so vpisane v register, kljub temu pa za njihove delavce veljajo drugačna pravila kot za redno zaposlene. Redno zaposleni v podjetju so dobili najvišji možen regres, agencijski delavci pa minimalnega in še tega na obroke. “Ne vidim vzroka, zakaj bi agencija regres izplačala na koncu leta. Ali posluje z izgubo? Ne verjamem,” je kritičen sindikalist Vlado Hajdinjak, ki pa sam ni podal nobene prijave na Inšpektorat za delo.
Vse tri agencije, ki posojajo delavce tudi podjetju Hella Saturnus, so lani beležile visoke bilančne dobičke. V agenciji Naton je ta znašal 870 tisoč evrov, v Manpower skoraj 1.700.000 evrov, v Adecco pa 5 milijonov evrov.
Realnost agencijskih delavk v tovarniških halah: nižji regres in prezaposlitve
Agencije torej ne poslujejo z izgubo. Imajo pa jo delavci. Odpravili smo se v tovarniško dvorano. Ena izmed delavk je potrdila, da so redno zaposleni regres dobili izplačan v celoti, medtem ko ga agencijski delavci dobijo izplačanega v dveh delih. Naslednja agencijska delavka pravi, da so jo dveh letih dela za agencijo Naton prezaposlili v drugo agencijo in se tako izognili zakonskim omejitvam. Pojasnili so ji, da je po dveh letih dela za njih ne morejo redno zaposliti in da ji preostane edino prezaposlitev. “Sprejela sem, ker nisem imela druge možnosti.” V Natonu odkrito priznavajo, da po zakonsko pretečenem času zaposlitve delavce obvestijo, da se v zvezi z novo zaposlitvijo lahko obrnejo na drugo agencijo.
Huda zloraba pravic
Delavka v podjetju Hella Saturnus pogodbe z agencijami sklepa vsak mesec znova. “27 pogodb sem že podpisala. “Ima nižjo plačo kot redno zaposleni na istem delovnem mestu. O plačah se sicer ne govori na glas. Da so plačilne liste redno zaposlenih dobro varovana skrivnost, nam je povedala tudi agencijska delavka iz podjetja Henkel Slovenija v Mariboru. Vlogo za zaposlitev je poslala na Henkel, kjer je opravila tudi zaposlitveni razgovor. Potem pa so ji dejali, da se mora, če želi dobiti delo, zaposliti prek agencije.
Dr. Barbara Kresal pravi, da je praksa, o kateri pričajo delavke, očitno nezakonita in pomeni hudo zlorabo delavčevih pravic. Je v nasprotju z namenom in cilji omejevanja zaposlovanja za določen čas, kot izhaja iz evropske direktive. Nujno je, da se ustrezno odzove tudi zakonodajalec, predvsem da poskrbi za učinkovitejšo inšpekcijo dela.
Kršitev je ogromno
O večji učinkovitosti nadzora v prihodnje pa Zoran Kotolenko z Ministrstva za delo pravi, da živimo na zemljepisni širini, kjer nismo posebej nastavljeni na spoštovanje zakonov. “V naših genih je zapisana nekakšna usmeritev, da zakone izredno radi izigravamo in iščemo luknje v njih. To je značilnost našega prostora.” Zoran Kotolenko pravi, da so na Ministrstvu za delo poskusili zakonsko urediti učinkovitejši nadzor z višjimi sankcijami in omejitvijo vstopa v dejavnost s tem, da agencija v preteklem poslovanju ni smela kršiti zakonodaje.
“Zakonodajalec lahko zagotovi ustrezne podlage za nadzor. Žal pa je tako, da imamo 170.000 pravnih subjektov v tej deželi, imamo toliko inšpektorjev, kot jih imamo, kršitev je ogromno, prav tako pa problemov, ki jih je ustvarila kriza. Včasih je vtis, da se nič ne nadzira, a vam lahko povem tudi iz javno objavljenih poročil o preprečevanju dela na črno, da je odkritih kršitev ogromno. Seveda pa bi bilo potrebno še več nadzora, da bi ta trend kršenja zakonov usmerili v smer, da je zakone le treba spoštovati.”
Negativni trendi tudi v tujini
Sindikalist Goran Lukič opozarja na primer nemškega podjetja Schlecker, ki je delavce najprej odpustilo, nato pa jih ponovno zaposlilo prek agencije za posredovanje dela. “Preden so postali agencijski delavci, so imeli kot redno zaposleni urno postavko 12 evrov. Zdaj dobijo šest evrov na uro.” Nemški sindikate Verdi, ki je to zgodbo izpostavil, sumi, da je agencija, ki je ta prenos delavcev omogočila, hišna agencija podjetja Schlecker, še dodaja Goran Lukič.
Veliko agencij v Slovenijo pride skupaj z multinacionalkami
Dr. Andrej Kohont s Fakultete za družbene vede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas, in zaradi večje fleksibilnosti drugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgo delujejo prek agencij. “Po drugi strani pa še vedno velja, da agencije ponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet.” Manpower je tako v letu 2010 zaposloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa je konec leta od 1.938-ih zaposloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je zaposloval več kot 3.000 ljudi.
Agencije zaposlujejo predvsem lažje zaposljivi kader
Zavod RS za zaposlovanje agencijam lahko financira sredstva za zaposlitev težje zaposljivih oseb. Vendar vodja zaposlovanja Darja Jamnik pravi, da se je prek teh koncesijskih pogodb do konca avgusta zaposlilo samo 31 posameznikov. ”To ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavod za zaposlovanje v evidencah te kategorije.”
Zavod RS za zaposlovanje, kljub vse večji konkurenci, ostaja osrednja ustanova za posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da je vsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. ”Agencije vedno jemljemo kot partnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju zaposlitve.”
Dobre izkušnje
Saša Zidanšek je bila prek agencija zaposlena kot višji kader pri agenciji Adecco in pravi, da je vse potekalo tako, kot da bi bila redno zaposlena in bi imela enako pogodbo kot vsi ostali. Da obstajajo primeri dobre prakse, priznavajo tudi sindikati. Goran Lukič pravi, da ponekod pride do vzajemnega sodelovanja delodajalcev in sindikatov na področju agencijskega zaposlovanja.
»Predvsem tega, da se agencijskim delavcem omogoči prehod v redno zaposlitev. Tak primer je podjetje ETI Izlake, kjer smo uspeli vzpostaviti kolektivno pogodbo, ki agencijskim delavcem omogoča možnost za redno zaposlitev. In to je tudi uspelo. Nekaj 10 agencijskim delavcem smo pomagali dobiti zaposlitev za nedoločen čas.« Redno se je sicer zaposlilo tudi nekaj delavk v podjetju Hella Saturnus, kjer so še pred nekaj meseci večino v tovarni predstavljale agencijske delavke. Danes je že nekaj več redno zaposlenih.
Agencije imajo prihodnost
Dr. Andrej Kohont meni, da delodajalci ločijo agencije, od katerih lahko veliko pričakujejo, ker dajejo kredibilne in strokovno podkrepljene rešitve. S predizborom kadrov podjetju prihranijo čas in stroške. ”Agencije morajo delovati kot utež med iskalci zaposlitve in delodajalci. So lahko zelo učinkovit kanal, vendar sta tukaj pomembna etičnost in strokovnost delovanja, se pravi skladnost z veljavnimi predpisi.”
Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve obljubljajo, da bodo zaradi zlorab določb glede zaposlovanja za določen čas pri spremembah Zakona o delovnih razmerjih pozornost namenili tudi temu področju.
"To ni napad, to je samo izpoved, težka izpoved," pravi žrtev spolne zlorabe v Katoliški cerkvi. Želi si, da bi z njo opogumila še koga, ki je doživel zlorabo, da to, kar ga tlači, da ven iz sebe in pove, kar bi moral povedati. Tokrat bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, kaj bi bilo nujno treba narediti, da se takšne zlorabe v Cerkvi ne bi več dogajale.
Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude, krik žrtev pa še vedno ni slišan. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše. Izpoved žrtve, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, ni primerna za otroke. Ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme, takšni, kot so se je lotili na primer v Franciji.
V pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja je zapisana tudi pravica do proste izbire osebnega zdravnika, ki naj bi jo imela vsaka zavarovana oseba. A zadnja leta je to, da dobiš novega osebnega zdravnika, bolj kot izbira sreča. Na težavo pomankanja zdravnikov družinske medicine, s katero se srečujejo v vseh regijah, je prav zdravniška stroka opozarjala več let, a zgodil se ni nič. Trenutno primanjkuje več kot 200 družinskih zdravnikov in kot kaže, kratkoročne rešitve ni. Pri tem pa je treba vedeti, da je osebni zdravnik osnovni člen v verigi zdravstvenih storitev in brez tega pacienti ne morejo dostopati do ostalih zdravstvenih storitev.
Koronavirusna različica omikron je vnesla nove neznanke v že tako nenehno spreminjajoč se sistem protikoronskih ukrepov, sploh ker je vse več dokazov, da je zaščita s cepivi tudi pred različico delta precej skromnejša od pričakovanj. Prav tako nam hitro naraščajoče številke novookuženih v vzorno precepljenih državah kažejo, da se na delež precepljenosti ne moremo zanašati. Kako torej naprej? Kdaj bo veljavnost statusa polno cepljenih omejena? Kakšna bo cepilna politika? Nam je bližje ideja o obveznem cepljenju ali spodbuda k cepljenju otrok? Sta cepljenje, predvsem pa sistem PCT ob novem sevu in vse jasnejših opozorilih, da kužnost cepljenih očitno ni zanemarljiva, sploh še rešitev? Odpira PKP 10 vrata v sistem obveznega cepljenja? To so bila vprašanja za vodjo posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Bojano Beović.
Poljska je že dlje časa na tnalu evropskih institucij. Sicer razklana poljska družba si v krizi identitete kljub temu želi evropske prihodnosti. Vseeno pa trenutna vlada ne želi opustiti načrtov o popolnem nadzoru sodstva in nadaljevanju zatiranja ženskih pravic. A poljska civilna družba je bolj živa in dejavna kot kadarkoli, želijo si obraniti tako neodvisno sodstvo kot ženske pravice. Zakaj je to dvoje tesno povezano, zakaj vse več mladih uradno zapušča poljsko Cerkev in kaj o vsem tem meni legendarni nobelovec in nekandanji predsednik Lech Wałęsa.
Z letošnjim novembrom se je v Združenih državah Amerike zaokrožilo leto z izrazitim političnimi nabojem. Splošne, zlasti predsedniške, volitve so še poglobile razkol v ameriški družbi. Del le-te vse do danes ni sprejel njihovih izidov in Joeja Bidna noče sprejeti kot predsednika ZDA. Poskuse ameriške desnice, da kot glavno grožnjo v Ameriki opredeli leva gibanja, kot so BLM (Življenja temnopoltih štejejo), Antifo in podobna, je na laž postavil 6. januar. V poslopje kongresa so vdrli pretežno beli Američani, med njimi tudi pripadniki skrajno desnih milic. Da ima Amerika nenavadno pisane zakone, zaradi katerih lahko morilec, ki niti ne skriva svojega dejanja, odide iz sodne dvorane nekaznovan, je pokazal primer Kyla Rittenhousa, ki je lani, kot mladoletnik, ki načeloma niti ne bi smel imeti orožja, med protesti v Kenoshi v Wisconsinu s polavtomatsko puško ubil dva človeka in ranil enega. V nedeljo je voznik športnega terenskega avtomobila v Waukeshi prav tako v Wisconsinu zapeljal v predbožično parado in ubil pet ljudi, najmanj 40 pa poškodoval. Od kod ta bes na eni in skorajda nemoč na drugi strani? Dr. Cynthia Miller-Idriss je profesorica sociologije in pedagogike na Ameriški univerzi v Washingtonu, DC, kjer vodi Laboratorij za raziskave ekstremizma in inovacij (PERIL). Njena najnovejša knjiga Sovraštvo v domovini (Hate in the Homeland, Princeton Press, 2021) posega prav v srčiko težave, namreč v taktiko in načine radikalizacije mladih z idejami skrajne desnice. Z dr. Miller-Idriss, ki torej razkriva proces oblikovanja desnih skrajnežev jutrišnjega dne, se pogovarja washingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.
Kako vroč bo naš planet do konca stoletja? Na končani podnebni konferenci v Glasgowu so delegati z vsega sveta sprejeli zaveze, ki predstavljajo napredek v boju proti podnebnim spremembam. A kako velik napredek, so bili cilji konference COP26 doseženi? Bi s sprejetimi ukrepi dvig globalne povprečne temperature lahko toliko omejili, da bi bil planet še primeren za življenje? Ali je šlo za predstavo, na kateri so odločevalci stagnacijo le prebarvali z zeleno barvo? Pogovarjamo se s tremi sogovorniki, ki so že pred konferenco za Vroči mikrofon pojasnili pričakovanja, zdaj pa se bodo odzvali na dosežene dogovore in na tiste, ki so na Škotskem umanjkali. Gosti: meteorolog dr. Žiga Zaplotnik (FMF), dr. Blaž Kurnik (Evropska agencija za okolje), pravnik Aljoša Petek (PIC in Mladi za podnebno pravičnost)
Že pred epidemijo je veljalo, da dom za številne ženske žal ni najvarnejše mesto, epidemični ukrepi in njihove posledice pa so nasilju dali velik pospešek. Izgubljajo se prijateljske in družinske socialne mreže, pristojne službe pa imajo nove prioritete ter so predvsem fizično slabše dostopne. Ob izgubi finančne varnosti, vse slabši dostopnosti stanovanj in vse bolj grozeči denarni negotovosti ženske še težje zapustijo tudi najslabše in najbolj nevarne partnerske zveze. Nasilju pa daje bogato rastišče tudi vse bolj prisoten sovražni govor, ki se z vrhov države seli v najnižje pore družbe in močno vpliva tudi na povečanje fizičnega nasilja. Kako je žrtvam nasilja v takih časih sploh mogoče učinkovito pomagati in kako je lahko koristna 24-urna pomoč SOS telefona, ki je dostopna tudi v tujih jezikih? Sogovornici: Dalida Horvat, vodja programa SOS telefon, in Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.
26. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost. Bo konferenca res prelomna točka za človeštvo? Je dovolj, da je le 113 držav posodobilo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov? Kaj v Glasgowu počne več kot 500 lobistov, ki zastopajo interese industrije fosilnih goriv? To je le nekaj vprašanj za našo posebno poročevalko Špelo Novak, ki je v Glasgowu in s katero se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Kako neodvisna in samostojna je tretja veja oblasti v obdobju korone? Gorazd Rečnik se je o tem pogovarjal s podpredsednikom Vrhovnega sodišča doktorjem Miodragom Đordevićem.
Zakaj so se Italijani odločili tako množično cepiti - je bila to posledica lanskih tragičnih mesecev, ko je skoraj kolapsiral zdravstveni sistem, v Italiji pa je mesečno umrlo tudi do 20 tisoč ljudi, so se cepili, da bi se zaščitili ali zato, da bi lahko nemoteno delali? Zakaj je Italija danes zgodba o uspehu, kjer je precepljenih več kot 82 odstotkov prebivalcev nad 12. letom starosti, in kakšni so Italijani po tem letu in pol? Maja Stepančič je obiskala mesti Milano in Codogno v Lombardiji, ki je bila lani najbolj prizadeta. Ob pogovoru z domačini in strokovnjaki poskuša orisati lansko tragično sliko in letošnjo skorajšnjo zmago nad virusom. Sogovorniki so: sveža diplomantka Maria Grazia, študenta Luigi in Gaia, prodajalec sadja Roberto, lastnica lokala Mariella, šest prijateljic iz Codogna in frizer Michele. Poleg tega so zgodbo uspeha italijanske cepilne kampanje opisali še imunolog Sergio Abrignani, novinarka časnika Corriere della Sera Cristina Marrone, na lanski kaos ob prvem primeru covida v Italiji pa sta se spomnila direktor urgence v Codognu Stefano Paglia in vodja oddelka za mentalno zdravje v Codognu Giancarlo Cerveri.
Po objavi videoposnetka nasilja hrvaških policistov se hrvaške oblasti niso mogle več izogniti zanikanju, da na njihovi meji poteka nasilno in nezakonito vračanje beguncev in migrantov v Bosno in Hercegovino. V verigi vračanj pa sodeluje tudi Slovenija. Človekoljubne organizacije opozarjajo, da gre za sistemsko ravnanje, ki bi se moralo takoj ustaviti. To pa se očitno še ne bo tako hitro zgodilo. Sogovorniki: Gospod D, ki čaka na odločitev o mednarodni zaščiti v Sloveniji, Urša Regvar, PIC, Milena Zajović, Are you Syrious, Malin Björk, članica Evropskega parlamenta. Avtor: Gašper Andrinek
Podnebna kriza se postopoma sprevrača v podnebno katastrofo in za omilitev vse hujših posledic človekovega ravnanja morajo države sprejeti ambiciozne načrte ukrepanja. Svetovni voditelji, okoljevarstveniki in gospodarstvo se bodo s tem ciljem v nedeljo zbrali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu. Konferenca z imenom COP26 ima nekaj zelo jasno zastavljenih ciljev - doseči ogljično nevtralnost do sredine stoletja, omogočiti, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, zavezati se k 100 milijardam letne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami in konkretizirati izvajanje pariškega sporazuma. A kako to doseči, je tako izpostavljena “stopinja in pol” sploh še dosegljiva? O najbolj izpostavljenih temah in pričakovanjih pred konferenco na Škotskem se Jan Grilc pogovarja z meteorologom dr. Žigo Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, dr. Blažem Kurnikom z Evropske agencije za okolje, in Aljošo Petkom, pravnikom pri Pravno-informacijskem centru in članom Mladih za podnebno pravičnost.
Tokratno aktualno temo namenjamo skupnemu avstrijsko-slovenskemu projektu »goMURra«, ki se po treh letih in pol zaključuje novembra. 34 kilometrov je dolg rečni odsek od Šentilja do Radencev, na katerem si Muro delimo z Avstrijci. Meddržavna komisija za skupno upravljanje Drave in Mure deluje sicer še iz časov rajnke Jugoslavije, še posebej uspešno pa se zaradi zglednega odnosa med sosednjima mestecema Gornja Radgona in Bad Radkersburg, to zdaj kaže pri rezultatih projekta »goMURra«. Nedavno si jih je ogledal Damjan Zorc.
V Vročem mikrofonu tokrat o napovedanih podražitvah energentov. Zelo odmevna je bila napoved največjega slovenskega trgovca z energenti Petrola, da bo prvega decembra občutno dvignil cene električne energije in zemeljskega plina. Temu naj bi sledili tudi drugi ponudniki energentov na slovenskem trgu. Obenem se na maloprodajnem trgu že odražajo tudi naraščajoče cene surove nafte na borzah. V Sloveniji je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah z 1,490 evra za liter ali več dosegla najvišjo raven. Je Slovenija res na varni strani, kot je bilo slišati pretekli teden, in ali je rešitev zamenjava dobavitelja električne energije? Z dr. Nevenko Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je pogovarjal Rok Kužel.
Na Fakulteti za socialno raziskujejo etične dileme socialnih delavk in delavcev v domovih za starejše med epidemijo, ki je del širšega projekta na temo dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco. Nosilka raziskave izredna profesorica doktorica Jana Mali, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, pravi, da raziskava kaže, da so socialne delavke, tako kot stanovalke in stanovalci, med epidemijo spregledane.
Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!
Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vedno pogostejši vročinski valovi, ujeme, neurja kljub svoji moči nimajo moči zaustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv? Vrag je odnesel šalo, sedanje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm, gost tokratnega vročega mikrofona.
Ta mesec se končuje obsežen, kar 5 let trajajoč projekt z naslovom "Le z drugimi smo" - namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, po zaslugi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev, tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi ostale številke so impozantne: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot 100 krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.
Neveljaven email naslov