Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob stečajih in neperspektivnih gospodarskih obetih je posredovanje dela vse bolj perspektivna dejavnost. V registru za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu sta v Sloveniji registrirani 202 agenciji.
Kriza je problematiko dela prek agencij za posredovanje dela izjemno zaostrila. Letos je začel veljati nov zakon o urejanju trga dela, a med registriranimi podjetji za zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu še vedno najdemo na primer Vegrad in Vegrad Inde. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da je letošnje leto prehodno in agencije še preverjajo.
Posojanje delavcev je dobičkonosna tržna niša
Po raziskavi, ki jo agencija Manpower vsako leto naredi med slovenskimi delodajalci, 29 odstotkov slovenskih delodajalcev ne najde pravih ljudi za prava delovna mesta. Na svetovni ravni je takih delodajalcev kar 34 odstotkov.
O tem, kakšno tržno nišo predstavlja ta delež, govori podatek, da so skupni prihodki podjetja Manpower na globalni ravni lani znašali kar 19 milijard ameriških dolarjev. Prihodki v Sloveniji so dosegli približno tisočino tega zneska in so se v primerjavi z letom prej povečali za 52 odstotkov. Skoraj 19 milijard letnega prihodka so beležili tudi pri največjem svetovnem zaposlitvenem podjetju Adecco, le da ne dolarjev, ampak evrov.
Zakaj zaposlovati prek agencij, če je za to treba plačati?
Direktorica za iskanje in selekcijo kadra v podjetju Manpower Romana Šercelj pojasnjuje, da agencije delujejo v tržnem okolju, tako da je strošek dela prek agencije nekoliko višji, kot če podjetje samo zaposli delavca. “Vendar je strošek še večji, če ne najdeš pravega človeka za pravo delovno mesto.” Poleg tega je odločilna fleksibilnost agencijskih delavcev.
Direktor Adecca Miroslav Smrekar pravi, da je cena odvisna od več dejavnikov: od tega, za kakšno vrsto dela gre, do tega, za koliko časa. Smrekar je tudi predsednik Združenja agencij za zaposlovanje, v katerega je vključenih le 15 agencij. Opozarja, da bodo agencije, ki na dolgi rok delajo z najnižjimi možnimi stroški, v današnjem okolju verjetno težje preživele od tistih, ki upoštevajo vse različne interese.
Kolobarjenje agencijskih delavcev v podjetju Hella Saturnus
Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da sindikati opažajo zaskrbljujoče trende nadomeščanja redno zaposlenih z agencijskimi delavci in odpuščanja agencijskih delavcev brez odpovednega roka. Še posebej izpostavi kolobarjenje, ko se delavec po izteku pogodbe pri eni agenciji zaposli pri drugi, čeprav še vedno dela za istega uporabnika.
Ali je sum izmikanja določilom proti veriženju pogodb v podjetju Hella Saturnus Slovenija utemeljen, smo najprej preverili pri glavi. Po besedah generalnega direktorja Cristofa Drosteja je njihova strategija zaposlovanje v podjetju. Ko pa to ni mogoče, naj bi delavec dobil stalno pogodbo prek agencije. Cristof Droste odgovornost za menjavo agencij vali na delavce. Pravi, da agencijo zamenja delavec sam.
Odgovornost na strani delavca?
Cristof Droste se z nasmehom začudi vprašanju o odgovornosti za menjavanje agencij na istem delovnem mestu. “Mislim, da so za to odgovorni delavci. Nismo jezni, če to počnejo in še zmeraj delajo za nas, zagotovo ne. Toda ne razumem vprašanja. Kdo je odgovoren? Mislite, da je v tem kaj slabega?”
Podoben odgovor smo presenetljivo dobili tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tudi namestnik generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenko pravi, da tukaj ni nobene odgovornosti. “To je odločitev delavca, ki se je z novim delodajalcem (agencijo, op. prev.) dogovoril za delovno razmerje. Tukaj seveda tisti, ki najemajo delavce, nimajo nobene odgovornosti. To je popolnoma jasno.”
Po mnenju Zorana Kotolenka zakonsko predpisane omejitve dela za določen čas pri istem delodajalcu za agencijske delavce ne veljajo. “Delodajalec je agencija, delodajalec ni tisti, pri katerem se delo opravlja. In tega je treba iz te logike razmišljanja seveda izključiti. Tisti, ki želi pri agenciji najemati delavce, to lahko počne tudi naslednjih 20 let, če na ta način rešuje svojo problematiko upravljanja dela.”
Izigravanje zakona
Zoran Kotolenko meni, da pri podajanju delavcev med agencijami pri istem delodajalcu ne gre za izigravanje zakona. Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter sodelavka Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Barbara Kresal pa pravi, da izmenično zaposlovanje za določen čas prek zaposlitvenih agencij pri istem podjetju uporabniku ni sprejemljivo, če presega časovne omejitve dela za določen čas in tudi sicer ni razlogov za zaposlitev za določen čas. “Zakonodaja bi morala z jasnejšimi in strožjimi določbami take zlorabe preprečiti.”
Moderni sužnji
Sindikalist ZSSS v podjetju Hella Saturnus Vlado Hajdinjak agencijskim delavcem pravi moderni sužnji, saj nimajo nobenih možnosti, da bi si v življenju kaj ustvarili. “Kaj lahko ta delavec naredi v življenju? Nič. Ne dobi kredita, vsak dan je pod stresom, ker ne ve, kaj ga jutri čaka. Žalostno. Nobenih pravic nima. Kako naj si ta delavec ustvari družino? Danes ima službo, jutri je nima, ne more do stanovanja. Govorijo o tem, koliko mladih živi pri starših – saj morajo, kje pa bodo živeli, če jih nihče noče redno zaposliti?”
Vlado Hajdinjak pravi, da delavce v podjetju prerazporejajo iz ene agencije v drugo. Po njegovem mnenju se to dogaja po celi Sloveniji. Zanima ga, kaj delajo inšpektorji za delo.
Dobičkonosna diskriminacija agencijskih delavcev
V. d. glavnega inšpektorja za delo Boris Ružič nam med drugim odgovori, da se delodajalci na vse mogoče načine izogibajo zakonskim omejitvam ter pogojem glede zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku z namenom pridobivanja protipravne premoženjskem koristi. V letu 2010 so glede zagotavljanja dela drugemu uporabniku ugotovili 55 kršitev, v letu 2011 pa do avgusta 32. Največ kršitev je povezanih s tem, da agencije niso vpisane v register.
Agencije, ki posojajo delavce podjetju Hella Saturnus, so vpisane v register, kljub temu pa za njihove delavce veljajo drugačna pravila kot za redno zaposlene. Redno zaposleni v podjetju so dobili najvišji možen regres, agencijski delavci pa minimalnega in še tega na obroke. “Ne vidim vzroka, zakaj bi agencija regres izplačala na koncu leta. Ali posluje z izgubo? Ne verjamem,” je kritičen sindikalist Vlado Hajdinjak, ki pa sam ni podal nobene prijave na Inšpektorat za delo.
Vse tri agencije, ki posojajo delavce tudi podjetju Hella Saturnus, so lani beležile visoke bilančne dobičke. V agenciji Naton je ta znašal 870 tisoč evrov, v Manpower skoraj 1.700.000 evrov, v Adecco pa 5 milijonov evrov.
Realnost agencijskih delavk v tovarniških halah: nižji regres in prezaposlitve
Agencije torej ne poslujejo z izgubo. Imajo pa jo delavci. Odpravili smo se v tovarniško dvorano. Ena izmed delavk je potrdila, da so redno zaposleni regres dobili izplačan v celoti, medtem ko ga agencijski delavci dobijo izplačanega v dveh delih. Naslednja agencijska delavka pravi, da so jo dveh letih dela za agencijo Naton prezaposlili v drugo agencijo in se tako izognili zakonskim omejitvam. Pojasnili so ji, da je po dveh letih dela za njih ne morejo redno zaposliti in da ji preostane edino prezaposlitev. “Sprejela sem, ker nisem imela druge možnosti.” V Natonu odkrito priznavajo, da po zakonsko pretečenem času zaposlitve delavce obvestijo, da se v zvezi z novo zaposlitvijo lahko obrnejo na drugo agencijo.
Huda zloraba pravic
Delavka v podjetju Hella Saturnus pogodbe z agencijami sklepa vsak mesec znova. “27 pogodb sem že podpisala. “Ima nižjo plačo kot redno zaposleni na istem delovnem mestu. O plačah se sicer ne govori na glas. Da so plačilne liste redno zaposlenih dobro varovana skrivnost, nam je povedala tudi agencijska delavka iz podjetja Henkel Slovenija v Mariboru. Vlogo za zaposlitev je poslala na Henkel, kjer je opravila tudi zaposlitveni razgovor. Potem pa so ji dejali, da se mora, če želi dobiti delo, zaposliti prek agencije.
Dr. Barbara Kresal pravi, da je praksa, o kateri pričajo delavke, očitno nezakonita in pomeni hudo zlorabo delavčevih pravic. Je v nasprotju z namenom in cilji omejevanja zaposlovanja za določen čas, kot izhaja iz evropske direktive. Nujno je, da se ustrezno odzove tudi zakonodajalec, predvsem da poskrbi za učinkovitejšo inšpekcijo dela.
Kršitev je ogromno
O večji učinkovitosti nadzora v prihodnje pa Zoran Kotolenko z Ministrstva za delo pravi, da živimo na zemljepisni širini, kjer nismo posebej nastavljeni na spoštovanje zakonov. “V naših genih je zapisana nekakšna usmeritev, da zakone izredno radi izigravamo in iščemo luknje v njih. To je značilnost našega prostora.” Zoran Kotolenko pravi, da so na Ministrstvu za delo poskusili zakonsko urediti učinkovitejši nadzor z višjimi sankcijami in omejitvijo vstopa v dejavnost s tem, da agencija v preteklem poslovanju ni smela kršiti zakonodaje.
“Zakonodajalec lahko zagotovi ustrezne podlage za nadzor. Žal pa je tako, da imamo 170.000 pravnih subjektov v tej deželi, imamo toliko inšpektorjev, kot jih imamo, kršitev je ogromno, prav tako pa problemov, ki jih je ustvarila kriza. Včasih je vtis, da se nič ne nadzira, a vam lahko povem tudi iz javno objavljenih poročil o preprečevanju dela na črno, da je odkritih kršitev ogromno. Seveda pa bi bilo potrebno še več nadzora, da bi ta trend kršenja zakonov usmerili v smer, da je zakone le treba spoštovati.”
Negativni trendi tudi v tujini
Sindikalist Goran Lukič opozarja na primer nemškega podjetja Schlecker, ki je delavce najprej odpustilo, nato pa jih ponovno zaposlilo prek agencije za posredovanje dela. “Preden so postali agencijski delavci, so imeli kot redno zaposleni urno postavko 12 evrov. Zdaj dobijo šest evrov na uro.” Nemški sindikate Verdi, ki je to zgodbo izpostavil, sumi, da je agencija, ki je ta prenos delavcev omogočila, hišna agencija podjetja Schlecker, še dodaja Goran Lukič.
Veliko agencij v Slovenijo pride skupaj z multinacionalkami
Dr. Andrej Kohont s Fakultete za družbene vede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas, in zaradi večje fleksibilnosti drugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgo delujejo prek agencij. “Po drugi strani pa še vedno velja, da agencije ponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet.” Manpower je tako v letu 2010 zaposloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa je konec leta od 1.938-ih zaposloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je zaposloval več kot 3.000 ljudi.
Agencije zaposlujejo predvsem lažje zaposljivi kader
Zavod RS za zaposlovanje agencijam lahko financira sredstva za zaposlitev težje zaposljivih oseb. Vendar vodja zaposlovanja Darja Jamnik pravi, da se je prek teh koncesijskih pogodb do konca avgusta zaposlilo samo 31 posameznikov. ”To ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavod za zaposlovanje v evidencah te kategorije.”
Zavod RS za zaposlovanje, kljub vse večji konkurenci, ostaja osrednja ustanova za posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da je vsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. ”Agencije vedno jemljemo kot partnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju zaposlitve.”
Dobre izkušnje
Saša Zidanšek je bila prek agencija zaposlena kot višji kader pri agenciji Adecco in pravi, da je vse potekalo tako, kot da bi bila redno zaposlena in bi imela enako pogodbo kot vsi ostali. Da obstajajo primeri dobre prakse, priznavajo tudi sindikati. Goran Lukič pravi, da ponekod pride do vzajemnega sodelovanja delodajalcev in sindikatov na področju agencijskega zaposlovanja.
»Predvsem tega, da se agencijskim delavcem omogoči prehod v redno zaposlitev. Tak primer je podjetje ETI Izlake, kjer smo uspeli vzpostaviti kolektivno pogodbo, ki agencijskim delavcem omogoča možnost za redno zaposlitev. In to je tudi uspelo. Nekaj 10 agencijskim delavcem smo pomagali dobiti zaposlitev za nedoločen čas.« Redno se je sicer zaposlilo tudi nekaj delavk v podjetju Hella Saturnus, kjer so še pred nekaj meseci večino v tovarni predstavljale agencijske delavke. Danes je že nekaj več redno zaposlenih.
Agencije imajo prihodnost
Dr. Andrej Kohont meni, da delodajalci ločijo agencije, od katerih lahko veliko pričakujejo, ker dajejo kredibilne in strokovno podkrepljene rešitve. S predizborom kadrov podjetju prihranijo čas in stroške. ”Agencije morajo delovati kot utež med iskalci zaposlitve in delodajalci. So lahko zelo učinkovit kanal, vendar sta tukaj pomembna etičnost in strokovnost delovanja, se pravi skladnost z veljavnimi predpisi.”
Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve obljubljajo, da bodo zaradi zlorab določb glede zaposlovanja za določen čas pri spremembah Zakona o delovnih razmerjih pozornost namenili tudi temu področju.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ob stečajih in neperspektivnih gospodarskih obetih je posredovanje dela vse bolj perspektivna dejavnost. V registru za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu sta v Sloveniji registrirani 202 agenciji.
Kriza je problematiko dela prek agencij za posredovanje dela izjemno zaostrila. Letos je začel veljati nov zakon o urejanju trga dela, a med registriranimi podjetji za zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu še vedno najdemo na primer Vegrad in Vegrad Inde. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da je letošnje leto prehodno in agencije še preverjajo.
Posojanje delavcev je dobičkonosna tržna niša
Po raziskavi, ki jo agencija Manpower vsako leto naredi med slovenskimi delodajalci, 29 odstotkov slovenskih delodajalcev ne najde pravih ljudi za prava delovna mesta. Na svetovni ravni je takih delodajalcev kar 34 odstotkov.
O tem, kakšno tržno nišo predstavlja ta delež, govori podatek, da so skupni prihodki podjetja Manpower na globalni ravni lani znašali kar 19 milijard ameriških dolarjev. Prihodki v Sloveniji so dosegli približno tisočino tega zneska in so se v primerjavi z letom prej povečali za 52 odstotkov. Skoraj 19 milijard letnega prihodka so beležili tudi pri največjem svetovnem zaposlitvenem podjetju Adecco, le da ne dolarjev, ampak evrov.
Zakaj zaposlovati prek agencij, če je za to treba plačati?
Direktorica za iskanje in selekcijo kadra v podjetju Manpower Romana Šercelj pojasnjuje, da agencije delujejo v tržnem okolju, tako da je strošek dela prek agencije nekoliko višji, kot če podjetje samo zaposli delavca. “Vendar je strošek še večji, če ne najdeš pravega človeka za pravo delovno mesto.” Poleg tega je odločilna fleksibilnost agencijskih delavcev.
Direktor Adecca Miroslav Smrekar pravi, da je cena odvisna od več dejavnikov: od tega, za kakšno vrsto dela gre, do tega, za koliko časa. Smrekar je tudi predsednik Združenja agencij za zaposlovanje, v katerega je vključenih le 15 agencij. Opozarja, da bodo agencije, ki na dolgi rok delajo z najnižjimi možnimi stroški, v današnjem okolju verjetno težje preživele od tistih, ki upoštevajo vse različne interese.
Kolobarjenje agencijskih delavcev v podjetju Hella Saturnus
Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da sindikati opažajo zaskrbljujoče trende nadomeščanja redno zaposlenih z agencijskimi delavci in odpuščanja agencijskih delavcev brez odpovednega roka. Še posebej izpostavi kolobarjenje, ko se delavec po izteku pogodbe pri eni agenciji zaposli pri drugi, čeprav še vedno dela za istega uporabnika.
Ali je sum izmikanja določilom proti veriženju pogodb v podjetju Hella Saturnus Slovenija utemeljen, smo najprej preverili pri glavi. Po besedah generalnega direktorja Cristofa Drosteja je njihova strategija zaposlovanje v podjetju. Ko pa to ni mogoče, naj bi delavec dobil stalno pogodbo prek agencije. Cristof Droste odgovornost za menjavo agencij vali na delavce. Pravi, da agencijo zamenja delavec sam.
Odgovornost na strani delavca?
Cristof Droste se z nasmehom začudi vprašanju o odgovornosti za menjavanje agencij na istem delovnem mestu. “Mislim, da so za to odgovorni delavci. Nismo jezni, če to počnejo in še zmeraj delajo za nas, zagotovo ne. Toda ne razumem vprašanja. Kdo je odgovoren? Mislite, da je v tem kaj slabega?”
Podoben odgovor smo presenetljivo dobili tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tudi namestnik generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenko pravi, da tukaj ni nobene odgovornosti. “To je odločitev delavca, ki se je z novim delodajalcem (agencijo, op. prev.) dogovoril za delovno razmerje. Tukaj seveda tisti, ki najemajo delavce, nimajo nobene odgovornosti. To je popolnoma jasno.”
Po mnenju Zorana Kotolenka zakonsko predpisane omejitve dela za določen čas pri istem delodajalcu za agencijske delavce ne veljajo. “Delodajalec je agencija, delodajalec ni tisti, pri katerem se delo opravlja. In tega je treba iz te logike razmišljanja seveda izključiti. Tisti, ki želi pri agenciji najemati delavce, to lahko počne tudi naslednjih 20 let, če na ta način rešuje svojo problematiko upravljanja dela.”
Izigravanje zakona
Zoran Kotolenko meni, da pri podajanju delavcev med agencijami pri istem delodajalcu ne gre za izigravanje zakona. Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter sodelavka Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Barbara Kresal pa pravi, da izmenično zaposlovanje za določen čas prek zaposlitvenih agencij pri istem podjetju uporabniku ni sprejemljivo, če presega časovne omejitve dela za določen čas in tudi sicer ni razlogov za zaposlitev za določen čas. “Zakonodaja bi morala z jasnejšimi in strožjimi določbami take zlorabe preprečiti.”
Moderni sužnji
Sindikalist ZSSS v podjetju Hella Saturnus Vlado Hajdinjak agencijskim delavcem pravi moderni sužnji, saj nimajo nobenih možnosti, da bi si v življenju kaj ustvarili. “Kaj lahko ta delavec naredi v življenju? Nič. Ne dobi kredita, vsak dan je pod stresom, ker ne ve, kaj ga jutri čaka. Žalostno. Nobenih pravic nima. Kako naj si ta delavec ustvari družino? Danes ima službo, jutri je nima, ne more do stanovanja. Govorijo o tem, koliko mladih živi pri starših – saj morajo, kje pa bodo živeli, če jih nihče noče redno zaposliti?”
Vlado Hajdinjak pravi, da delavce v podjetju prerazporejajo iz ene agencije v drugo. Po njegovem mnenju se to dogaja po celi Sloveniji. Zanima ga, kaj delajo inšpektorji za delo.
Dobičkonosna diskriminacija agencijskih delavcev
V. d. glavnega inšpektorja za delo Boris Ružič nam med drugim odgovori, da se delodajalci na vse mogoče načine izogibajo zakonskim omejitvam ter pogojem glede zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku z namenom pridobivanja protipravne premoženjskem koristi. V letu 2010 so glede zagotavljanja dela drugemu uporabniku ugotovili 55 kršitev, v letu 2011 pa do avgusta 32. Največ kršitev je povezanih s tem, da agencije niso vpisane v register.
Agencije, ki posojajo delavce podjetju Hella Saturnus, so vpisane v register, kljub temu pa za njihove delavce veljajo drugačna pravila kot za redno zaposlene. Redno zaposleni v podjetju so dobili najvišji možen regres, agencijski delavci pa minimalnega in še tega na obroke. “Ne vidim vzroka, zakaj bi agencija regres izplačala na koncu leta. Ali posluje z izgubo? Ne verjamem,” je kritičen sindikalist Vlado Hajdinjak, ki pa sam ni podal nobene prijave na Inšpektorat za delo.
Vse tri agencije, ki posojajo delavce tudi podjetju Hella Saturnus, so lani beležile visoke bilančne dobičke. V agenciji Naton je ta znašal 870 tisoč evrov, v Manpower skoraj 1.700.000 evrov, v Adecco pa 5 milijonov evrov.
Realnost agencijskih delavk v tovarniških halah: nižji regres in prezaposlitve
Agencije torej ne poslujejo z izgubo. Imajo pa jo delavci. Odpravili smo se v tovarniško dvorano. Ena izmed delavk je potrdila, da so redno zaposleni regres dobili izplačan v celoti, medtem ko ga agencijski delavci dobijo izplačanega v dveh delih. Naslednja agencijska delavka pravi, da so jo dveh letih dela za agencijo Naton prezaposlili v drugo agencijo in se tako izognili zakonskim omejitvam. Pojasnili so ji, da je po dveh letih dela za njih ne morejo redno zaposliti in da ji preostane edino prezaposlitev. “Sprejela sem, ker nisem imela druge možnosti.” V Natonu odkrito priznavajo, da po zakonsko pretečenem času zaposlitve delavce obvestijo, da se v zvezi z novo zaposlitvijo lahko obrnejo na drugo agencijo.
Huda zloraba pravic
Delavka v podjetju Hella Saturnus pogodbe z agencijami sklepa vsak mesec znova. “27 pogodb sem že podpisala. “Ima nižjo plačo kot redno zaposleni na istem delovnem mestu. O plačah se sicer ne govori na glas. Da so plačilne liste redno zaposlenih dobro varovana skrivnost, nam je povedala tudi agencijska delavka iz podjetja Henkel Slovenija v Mariboru. Vlogo za zaposlitev je poslala na Henkel, kjer je opravila tudi zaposlitveni razgovor. Potem pa so ji dejali, da se mora, če želi dobiti delo, zaposliti prek agencije.
Dr. Barbara Kresal pravi, da je praksa, o kateri pričajo delavke, očitno nezakonita in pomeni hudo zlorabo delavčevih pravic. Je v nasprotju z namenom in cilji omejevanja zaposlovanja za določen čas, kot izhaja iz evropske direktive. Nujno je, da se ustrezno odzove tudi zakonodajalec, predvsem da poskrbi za učinkovitejšo inšpekcijo dela.
Kršitev je ogromno
O večji učinkovitosti nadzora v prihodnje pa Zoran Kotolenko z Ministrstva za delo pravi, da živimo na zemljepisni širini, kjer nismo posebej nastavljeni na spoštovanje zakonov. “V naših genih je zapisana nekakšna usmeritev, da zakone izredno radi izigravamo in iščemo luknje v njih. To je značilnost našega prostora.” Zoran Kotolenko pravi, da so na Ministrstvu za delo poskusili zakonsko urediti učinkovitejši nadzor z višjimi sankcijami in omejitvijo vstopa v dejavnost s tem, da agencija v preteklem poslovanju ni smela kršiti zakonodaje.
“Zakonodajalec lahko zagotovi ustrezne podlage za nadzor. Žal pa je tako, da imamo 170.000 pravnih subjektov v tej deželi, imamo toliko inšpektorjev, kot jih imamo, kršitev je ogromno, prav tako pa problemov, ki jih je ustvarila kriza. Včasih je vtis, da se nič ne nadzira, a vam lahko povem tudi iz javno objavljenih poročil o preprečevanju dela na črno, da je odkritih kršitev ogromno. Seveda pa bi bilo potrebno še več nadzora, da bi ta trend kršenja zakonov usmerili v smer, da je zakone le treba spoštovati.”
Negativni trendi tudi v tujini
Sindikalist Goran Lukič opozarja na primer nemškega podjetja Schlecker, ki je delavce najprej odpustilo, nato pa jih ponovno zaposlilo prek agencije za posredovanje dela. “Preden so postali agencijski delavci, so imeli kot redno zaposleni urno postavko 12 evrov. Zdaj dobijo šest evrov na uro.” Nemški sindikate Verdi, ki je to zgodbo izpostavil, sumi, da je agencija, ki je ta prenos delavcev omogočila, hišna agencija podjetja Schlecker, še dodaja Goran Lukič.
Veliko agencij v Slovenijo pride skupaj z multinacionalkami
Dr. Andrej Kohont s Fakultete za družbene vede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas, in zaradi večje fleksibilnosti drugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgo delujejo prek agencij. “Po drugi strani pa še vedno velja, da agencije ponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet.” Manpower je tako v letu 2010 zaposloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa je konec leta od 1.938-ih zaposloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je zaposloval več kot 3.000 ljudi.
Agencije zaposlujejo predvsem lažje zaposljivi kader
Zavod RS za zaposlovanje agencijam lahko financira sredstva za zaposlitev težje zaposljivih oseb. Vendar vodja zaposlovanja Darja Jamnik pravi, da se je prek teh koncesijskih pogodb do konca avgusta zaposlilo samo 31 posameznikov. ”To ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavod za zaposlovanje v evidencah te kategorije.”
Zavod RS za zaposlovanje, kljub vse večji konkurenci, ostaja osrednja ustanova za posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da je vsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. ”Agencije vedno jemljemo kot partnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju zaposlitve.”
Dobre izkušnje
Saša Zidanšek je bila prek agencija zaposlena kot višji kader pri agenciji Adecco in pravi, da je vse potekalo tako, kot da bi bila redno zaposlena in bi imela enako pogodbo kot vsi ostali. Da obstajajo primeri dobre prakse, priznavajo tudi sindikati. Goran Lukič pravi, da ponekod pride do vzajemnega sodelovanja delodajalcev in sindikatov na področju agencijskega zaposlovanja.
»Predvsem tega, da se agencijskim delavcem omogoči prehod v redno zaposlitev. Tak primer je podjetje ETI Izlake, kjer smo uspeli vzpostaviti kolektivno pogodbo, ki agencijskim delavcem omogoča možnost za redno zaposlitev. In to je tudi uspelo. Nekaj 10 agencijskim delavcem smo pomagali dobiti zaposlitev za nedoločen čas.« Redno se je sicer zaposlilo tudi nekaj delavk v podjetju Hella Saturnus, kjer so še pred nekaj meseci večino v tovarni predstavljale agencijske delavke. Danes je že nekaj več redno zaposlenih.
Agencije imajo prihodnost
Dr. Andrej Kohont meni, da delodajalci ločijo agencije, od katerih lahko veliko pričakujejo, ker dajejo kredibilne in strokovno podkrepljene rešitve. S predizborom kadrov podjetju prihranijo čas in stroške. ”Agencije morajo delovati kot utež med iskalci zaposlitve in delodajalci. So lahko zelo učinkovit kanal, vendar sta tukaj pomembna etičnost in strokovnost delovanja, se pravi skladnost z veljavnimi predpisi.”
Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve obljubljajo, da bodo zaradi zlorab določb glede zaposlovanja za določen čas pri spremembah Zakona o delovnih razmerjih pozornost namenili tudi temu področju.
V tednu, ko se končuje skoraj pol leta veljavna policijska ura, ostajajo pa na primer ukrepi, kot je prepoved združevanja, smo se pogovarjali s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije.
Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski o svojem delu in odzivih javnosti.
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.
Čeprav so se v dveh regijah lahko odprle terase, gostinci pozivajo k odprtju vseh gostinskih lokalov. Odpravili smo se na teren in preverili, kako se gostinci spopadajo z zaprtjem. Od milijonskih investicij do preživljanja s pomožnimi zidarskimi deli, od pojasnil ministrstva, da poslovna kosila v gostilni niso mogoča, do kozarca vode, ki je nenadoma vse spremenil, od vrhunske kave v plastičnem lončku do državljanske nepokorščine, od prepovedi prodaje alkoholnih pijač do piva v trgovini in zabav za zaprtimi vrati. Se bodo, ko se bodo lokali, ki bodo preživeli, spet odprli, gosti vrnili?
Spinalna mišična atrofija je bolezen, ki je prepogosto prepozno diagnosticirana, kar obolelega obsodi na invalidnost. Spinalno mišično atrofijo bi zato morali odkrivati že pri novorojenčkih, da bi najzgodnejšem obdobju prejeli zdravilo, ki bi onemogočilo napredovanje bolezni. Nedavno je presejalni test za novorojenčke za spinalno mišično atrofijo prejel zeleno luč, a je treba do uresničitve projekta narediti še veliko – med drugim je treba vzpostaviti ustrezen laboratorij. Želja vseh je, da se to zgodi čim prej, saj se lahko otrok s to boleznijo rodi kadar koli, v tem hipu pa bo njegova usoda prav takšna, kot je usoda drugih. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.
Uničevanje medijev, pritiski in napadi na novinarke, novinarje in medijsko neodvisnost. O razmerah v slovenskem novinarstvu so govorili Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije, ki začasno vodi tudi Sindikat novinarjev Slovenije, doktor Igor Vobič, izredni profesor s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede, in Dejan Pušenjak, ki je že vse življenje novinar in urednik. V knjigi Retrovizor, ki je izšla pred dnevi, je Pušenjak napisal: "Tej norosti, sistematičnemu uničevanju, vedno večjemu nasilju, bi se novinarji morali upreti. Morali bi se upreti z večjo silo, ker bi bilo to bolje za vse."
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Veliko mladih se iskanja zaposlitve loti tudi s pomočjo mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Zaradi skrb vzbujajočih in vse pogostejših izgonov ter nezakonitih vračanj beguncev in prosilcev za azil na evropskih kopenskih in morskih meja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva države k takojšnjim preiskavam in zaustavitvi teh praks. Podobno opažajo tudi v slovenskih nevladnih organizacijah, ki se podrobno spremljajo tovrstno problematiko. Civilna iniciativa Info Kolpa je neformalna organizacija, ki spremlja dogajanje na slovenskih državnih mejah in beleži sisttematične kršitve policije. Eden izmed posameznikov, ki sodeluje pri Info Kolpi je Jošt Žagar. Do ravnanja slovenske policije na področju migracij in azilnih postopkov je zelo oster. Pri Pravno informacijskem centru si v prihodnosti želijo, da bi se čimprej ustanovila evropska azilna agencija, ki bi poenotila postopke in po mnenju direktorice Katarine Bervar Sternad nudila boljšo zaščito in izvajanje obveznosti, ki jih imajo tudi po mednarodnih pogodbah vse članice.
Na področju migracij v Evropski uniji ima posebno vlogo Frontex, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki je bila ustanovljena leta 2004. Lani pa je agencija doživela preobrazbo z novo uredbo, ko ji je Unija okrepila vlogo in mu omogočila kadrovsko povečanje za 10 tisoč obmejnih policistov. A Frontex se je znašel v težavah. Najprej zaradi očitkov, da je bil vpleten v nasilno preprečevanje prihodov beguncev in migrantov iz Turčije, kar je agencija ves čas zavračala. Začele pa so jih pestiti tudi notranje težave, predvsem na področju izbire novih kadrov. Po poročanju nekaterih medijev naj bi v agenciji zaradi tega vladal precejšen nered, nekateri so frontexove policiste označili za potemkinove enote. Čeprav priznava nekaj težav pri rekonstrukciji agencije, pa ostre obtožbe zavrača - Slovenec Marko Gašperlin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije, ki pa je že drugi zaporedni mandat predsedujoči upravnega odbora Frontexa. Z njim se je Gašper Andrinek pogovarjal o aktualnih vprašanjih na področju evropske in tudi slovenske migracijske politike.
Čeprav se nam včasih zdi, da je še vedno pandemija covida-19 daleč pred vsemi temami in novicami, svet še zdaleč ni počakal. Pred petimi leti je med prvimi novicami ves čas bila begunsko-migrantska kriza. Ta se je sčasoma razvila v stanje in s to problematiko se že od nastanka ukvarjajo tudi države Evropske unije. Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Pred kakšnimi izzivi so? In kaj lahko sploh pričakujemo v prihodnosti? To je tema današnjega Vročega mikrofona, v katerega nas bo vpeljal Gašper Andrinek, ki je v Bruselj poklical našega dopisnika Igorja Juriča.
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni. Tisti, ki imajo doma ljubeče in spodbudno okolje, pa tudi tisti, ki se v šoli ne počutijo dobro, so morda s takim šolanjem zadovoljni in tudi uspešni. A jih je vse manj, vse več pa tistih z naraščajočo apatičnostjo, nemotiviranostjo, še posebej, če nimajo dobrih pogojev za delo, če imajo učne težave, tonejo v manjše ali večje duševne stiske ali pa so žrtve psihičnih, fizičnih ali spolnih zlorab. Kako spremenjeni otroci se torej vračajo v šole in kaj bi morali vedeti o stiskah tistih, ki žal ostajajo doma?
Leto dni je minilo od popolne ustavitve javnega življenja v kitajskem mestu Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstvenofantastični film, a oddaljena resničnost je postala realnost vsega sveta. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo. V prvem valu, spomladi, smo bili pozitiven zgled spopadanja z epidemijo, od jeseni pa nam gre izjemno slabo. Kljub manjšemu umirjanju števila okužb smo še zelo daleč od vsaj približne normalizacije razmer, dodatne skrbi pa povzroča prihod angleškega seva. Nekaj vidikov epidemije v daljšem časovnem obdobju analiziramo z dr. Nino Ružić Gorenjec z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri medicinski fakulteti v Ljubljani in dr. Sašem Dolencem iz Kvarkadabre.
Neveljaven email naslov