Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmalu bo minilo leto od prve objave ameriških diplomatskih depeš v Wikileaks. Dogodek je sprožil veliko vprašanj o odgovornosti medijev in novinarjev. Julien Assange je o svojem početju dejal, da je prihodnost novinarstva, a glavno vlogo pri interpretaciji dokumentov so nato vendarle prevzeli klasični mediji.
Sandra Bašić Hrvatin, gostja oddaje Vroči mikrofon, meni, da je Assange pokazal predvsem, da se je “politika zaprla v nedotakljivi slonokoščeni stolp in počela nedopustne stvari, misleč, da nikoli ne bodo prišle v javnost”.
Wikileaks tako kličejo po razmisleku politikov o odgovornosti do državljanov, ki se je izogibajo. Prav tako pa opominjajo državljane, da lahko tudi sami zahtevajo pravice, ki se nanašajo na svobodo izražanja in ki jih zdaj monopolizirajo samo novinarji oziroma mediji.
Pomembnost primera Wikileaks se ne skriva v uporabi novih tehnologij, pač pa v objavi vsega tistega, kar skušajo vlade prikriti. Od državljanom ne pričakuje, da so računalniški strokovnjaki, pač pa da aktivno sodelujejo pri zbiranju informacij. Gre za klasični model “Wikimedia”, ko državljani sodelujejo in dodajajo vsebine, ki jih ne sami ne morejo objaviti.
Vuk Ćosić dodaja, je bolj kot tehnologija – ki je na voljo že 15 let – izjemnega pomena širok vpogled v dinamiko družbe, ki je bil do sedaj netransparenten. Po novem je preglednost porazdeljena drugače:
“Do danes smo bili občani transparentni za državo, zdaj pa je ta pogled malo bolj simetričen.“
Kljub temu opozarja, da bodo bolje organizirani in motivirani akterji še vnaprej v prednosti, čeprav se je razmerje moči bistveno spremenilo. Informacijska družba je prinesla nov in boljši ekosistem.
“Za novinarstvo se obetajo zlati časi, ko bo novinarstvo postalo očiščeno poslovnih modelov iz 19. stoletja. Novinarstvo kot veščina pridobivanja in pripovedovanja zgdob ima možnost razcveta, a le, ko se bo odrešilo poslovnih modelov preteklosti.”
Mirko Cigler, namestnik političnega direktorja za načrtovanje politik na Ministrstvu za zunanje zadeve meni, da se diplomacija zaradi Wikileaksa ni bistveno spremenila. Del nje bo ostal tajen. Množica dokumentov kaže le, kako ameriška diplomacija deluje globalno. Diplomati pa imajo zaradi pritiska medijev vse manj možnosti, da o svojih početjih ne bi poročali.
“Danes že tričetrt ministrov veselo tvita.”
Tvitajo, o čemer želijo, javnost pa zanimajo stvari, o katerih ne govorijo. Bašićeva dodaja, da politiki v 140 znakih težko in redko povedo kaj smiselnega.
“Iz tvitov delajo zgodbe mediji, na drugi strani pa je 250.000 depeš, ki so neobvladljive.”
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kmalu bo minilo leto od prve objave ameriških diplomatskih depeš v Wikileaks. Dogodek je sprožil veliko vprašanj o odgovornosti medijev in novinarjev. Julien Assange je o svojem početju dejal, da je prihodnost novinarstva, a glavno vlogo pri interpretaciji dokumentov so nato vendarle prevzeli klasični mediji.
Sandra Bašić Hrvatin, gostja oddaje Vroči mikrofon, meni, da je Assange pokazal predvsem, da se je “politika zaprla v nedotakljivi slonokoščeni stolp in počela nedopustne stvari, misleč, da nikoli ne bodo prišle v javnost”.
Wikileaks tako kličejo po razmisleku politikov o odgovornosti do državljanov, ki se je izogibajo. Prav tako pa opominjajo državljane, da lahko tudi sami zahtevajo pravice, ki se nanašajo na svobodo izražanja in ki jih zdaj monopolizirajo samo novinarji oziroma mediji.
Pomembnost primera Wikileaks se ne skriva v uporabi novih tehnologij, pač pa v objavi vsega tistega, kar skušajo vlade prikriti. Od državljanom ne pričakuje, da so računalniški strokovnjaki, pač pa da aktivno sodelujejo pri zbiranju informacij. Gre za klasični model “Wikimedia”, ko državljani sodelujejo in dodajajo vsebine, ki jih ne sami ne morejo objaviti.
Vuk Ćosić dodaja, je bolj kot tehnologija – ki je na voljo že 15 let – izjemnega pomena širok vpogled v dinamiko družbe, ki je bil do sedaj netransparenten. Po novem je preglednost porazdeljena drugače:
“Do danes smo bili občani transparentni za državo, zdaj pa je ta pogled malo bolj simetričen.“
Kljub temu opozarja, da bodo bolje organizirani in motivirani akterji še vnaprej v prednosti, čeprav se je razmerje moči bistveno spremenilo. Informacijska družba je prinesla nov in boljši ekosistem.
“Za novinarstvo se obetajo zlati časi, ko bo novinarstvo postalo očiščeno poslovnih modelov iz 19. stoletja. Novinarstvo kot veščina pridobivanja in pripovedovanja zgdob ima možnost razcveta, a le, ko se bo odrešilo poslovnih modelov preteklosti.”
Mirko Cigler, namestnik političnega direktorja za načrtovanje politik na Ministrstvu za zunanje zadeve meni, da se diplomacija zaradi Wikileaksa ni bistveno spremenila. Del nje bo ostal tajen. Množica dokumentov kaže le, kako ameriška diplomacija deluje globalno. Diplomati pa imajo zaradi pritiska medijev vse manj možnosti, da o svojih početjih ne bi poročali.
“Danes že tričetrt ministrov veselo tvita.”
Tvitajo, o čemer želijo, javnost pa zanimajo stvari, o katerih ne govorijo. Bašićeva dodaja, da politiki v 140 znakih težko in redko povedo kaj smiselnega.
“Iz tvitov delajo zgodbe mediji, na drugi strani pa je 250.000 depeš, ki so neobvladljive.”
Pogovor z Marjanom Mačkoškom, predsednikom GZS o ugledu slovenskega gospodarstva, aktualnih razmerah in ključnih temah, ki bodo gospodarstvenike zaposlovale v 2017.
Prejšnji teden je Državni zbor sprejel predlagane spremembe Zakona o občinskem redarstvu – to je bilo po 10 letih od prvega krovnega zakona nujno, saj se je v tem obdobju spremenili številni zakoni in predpisi, ki vplivajo tudi na delovanje redarske službe. Redarji so v teh 10 letih dobivali nove in nove zadolžitve in pooblastila - sprva komunalni nadzorniki so začeli urejati mirujoči promet, pred leti so dobili dodatne zadolžitve pri tekočem prometu in prometnih prekrških, zadolžitve s področja javnega reda in miru in tako naprej. V novem zakonu o občinskem redarstvu se med drugim spreminjajo pogoji za uporabo telesne sile in plinskega razpršilca, spreminja se način ugotavljanja identitete, uvaja vodenje evidence o uporabi prisilnih sredstev in podobno, zaradi česar mnogi ugotavljajo, da občinski redarji postajajo nekakšni občinski ali mestni policisti.
Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?
Zdi se, da v Evropi ne delujejo več niti procesi, ki so doslej na videz delovali same od sebe. Začeli smo se prepirati o tem, kdo bolj ignorira evropska pravila, podpisane mednarodne konvencije, sporazume in sodišča, hkrati pa države EU iščejo pravne podlage, kako ta ista pravila obiti ali si jih vsaj ugodno prilagoditi. V kar nekaj tovrstnih postopkov se je v zadnjem času zapletla tudi Slovenija, naj gre za ignoriranje opozoril Sveta Evrope glede Zakona o tujcih, spor s Komisijo in Hrvaško glede terana, do zapletov s prodajo Cimosa in NLB. Govori Dragan Barbutovski.
Kako učinkovit je nadzor nad delodajalci, ki kršijo delavske pravice? O tem sta v Vročem mikrofonu govorili glavna inšpektorica za delo, predstavnica Finančne uprave in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Življenje več kot 180 bolnikov je odvisno od pravočasne presaditve organa, ki jim lahko reši življenje. Približno 10 bolnikov vsako leto tega trenutka ne dočaka, tudi zato, ker se za darovanje v času življenje uradno izreče premalo ljudi ali pa takega odvzema ne dovolijo svojci.
Z evropskimi poslanci iz Slovenije o pozitivnih dosežkih mandata in izzivih, ki jih čakajo do konca leta 2019
Tanja Starič in Tomaž Celestina, naša radijska kolega z aktualno politične redakcije sta nam pomagala prečesati leto 2016 – s škiljenjem tudi v 2017.
Pred koncem leta so nas razveselili odlični rezultati slovenskih šolarjev na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Zlasti je razveseljiv njihov napredek na področju bralne pismenosti, saj je bila ta pismenost v prejšnjih dveh raziskavah PISA 2009 in 2012 prepoznana kot šibkejše področje znanja in spretnosti naših šolarjev.
Rok za prenos tako imenovanih certifikatskih delnic iz KDD-ja na trgovalne račune borznih hiš in bank se naglo izteka. 170 tisoč imetnikov omenjenih vrednostnih papirjev ima namreč le še do konca leta, torej natanko 17 dni časa, da delnice prenese, proda ali se jim odpove.
Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je evro skeptičen, pravi, da sta le Nemčija in Francija v resnici Evropska unija, vsi drugi pa da smo le okraski na božični jelki. Varufakis je v nedeljo gostoval v Zagrebu in pred polnim avditorijem narodnega gledališča komentiral številna aktualna vprašanja: vzpon desnice v ZDA in Evropi, politično krizo v Italiji, izstop Velike Britanije iz EU, moč sodobnih tehnologij, možnosti »nove in drugačne« Evrope … Odgovoril je tudi na vprašanje Vala 202 o medijih, ki da so na zahodu prišli do sovjetskega momenta-vsi proizvajajo enake zgodbe, ki jim nihče ne verjame.
Spremembe, ki jih za samozaposlene v kulturi napoveduje pristojno ministrstvo, so med kulturnimi ustvarjalci povzročile pravi vihar. Uradniki na ministrstvu za kulturo neživljenjsko zaostrujejo kriterije in pogoje za pridobitev statusa. Predlagajo celo ukinitev nekaterih poklicev, ki so ključni stebri kulturnega ustvarjanja, novih poklicev, ki nastajajo v sodobni umetnosti, pa ne priznavajo.
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.
Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.
Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".
Kulturno dediščino je treba vključiti v življenje in uživati v njej, pravi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kakšno je naše sobivanje s kulturno dediščino in kako odgovorni dediči smo?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok. In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Neveljaven email naslov