Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Evropska prestolnica kulture, EPK 2012, in njeni finančni, infrastrukturni in kadrovski zapleti

10.01.2012


Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 konec tedna odpira svoja vrata. Odpira jih ljubiteljem in ustvarjalcem kulture, a težavam, finančnim zapletom in nečednim poslovnim praksam jih je že prej. V vročem mikrofonu smo iskali odgovore na vprašanja kot so, ali je EPK res zgodba o tem, kako naj si določene socialne mreže prilastijo čim več denarja, ali je zgodba kulis, za katerimi se skriva oporečna politika, ali pa je zgodba, ki kljub krizi ne zmanjša svojih programskih apetitov in izsiljuje davkoplačevalski denar? Ali se bo zgodba Evropske prestolnice kulture izkazala kot zgodba kreativnih in kulturnih presežkov, ki ne bodo vidne le v letu EPK-ja, temveč tudi v prihodnje? Kot sta povedala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca in programski direktor EPK Mitja Čander se danes od načrtovanih skoraj 60 milijonov evrov proračunska vrednost vrti okoli 32 milijonov evrov.

Ker se EPK  že od začetka zapleta v finančne težave, je bil njen programski direktor tik pred začetkom nekoliko bolj optimističen. ”Likvidnostno stanje Zavoda Maribor se s pomočjo države in Mestne občine Maribor (MOM) ureja, zato lahko mirneje pričakujemo odprtje EPK.” je dejal Čander. Program, ki ga predstavlja EPK, je realen program, ki bo v celoti uresničen. To omogoča tudi poplačan dolg MOM-a, zaradi katerega je Čander ob koncu minulega leta grozil z odstopom.

Ko se je Širca srečala s številkami, vezanimi na projekt EPK-ja, so bile neizmerno večje, kar pomeni okoli 400 milijonov evrov. Dandanes je kriza vplivala v tolikšni meri, da so morali snovalci projekta EPK-ja bistveno znižati programske ambicije in ideje o trajnostnem razvoju, kar status EPK-ja tudi predvideva. EPK po Širčinih besedah ne sme biti zgodba o prestižu in tekmovanju, ali zgodba o tem, kdo si bo na račun EPK-ja sezidal večjo hišo, temveč mora EPK ponuditi odgovore na temeljna vprašanja sedanjega časa in stanja duha v družbi.

Čander je k temu dodal, da je EPK dober namig, ”kako naj o kulturi v prihodnje razmišljamo v smislu kreativnosti in medsebojnega povezovanja”. Širca pa dodaja, da ima naša kultura sicer ima težo, ”ampak je Slovenci zaradi osredotočenosti na temne plati zgodovine  ne znamo prepoznati.”


Vroči mikrofon

1285 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Evropska prestolnica kulture, EPK 2012, in njeni finančni, infrastrukturni in kadrovski zapleti

10.01.2012


Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 konec tedna odpira svoja vrata. Odpira jih ljubiteljem in ustvarjalcem kulture, a težavam, finančnim zapletom in nečednim poslovnim praksam jih je že prej. V vročem mikrofonu smo iskali odgovore na vprašanja kot so, ali je EPK res zgodba o tem, kako naj si določene socialne mreže prilastijo čim več denarja, ali je zgodba kulis, za katerimi se skriva oporečna politika, ali pa je zgodba, ki kljub krizi ne zmanjša svojih programskih apetitov in izsiljuje davkoplačevalski denar? Ali se bo zgodba Evropske prestolnice kulture izkazala kot zgodba kreativnih in kulturnih presežkov, ki ne bodo vidne le v letu EPK-ja, temveč tudi v prihodnje? Kot sta povedala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca in programski direktor EPK Mitja Čander se danes od načrtovanih skoraj 60 milijonov evrov proračunska vrednost vrti okoli 32 milijonov evrov.

Ker se EPK  že od začetka zapleta v finančne težave, je bil njen programski direktor tik pred začetkom nekoliko bolj optimističen. ”Likvidnostno stanje Zavoda Maribor se s pomočjo države in Mestne občine Maribor (MOM) ureja, zato lahko mirneje pričakujemo odprtje EPK.” je dejal Čander. Program, ki ga predstavlja EPK, je realen program, ki bo v celoti uresničen. To omogoča tudi poplačan dolg MOM-a, zaradi katerega je Čander ob koncu minulega leta grozil z odstopom.

Ko se je Širca srečala s številkami, vezanimi na projekt EPK-ja, so bile neizmerno večje, kar pomeni okoli 400 milijonov evrov. Dandanes je kriza vplivala v tolikšni meri, da so morali snovalci projekta EPK-ja bistveno znižati programske ambicije in ideje o trajnostnem razvoju, kar status EPK-ja tudi predvideva. EPK po Širčinih besedah ne sme biti zgodba o prestižu in tekmovanju, ali zgodba o tem, kdo si bo na račun EPK-ja sezidal večjo hišo, temveč mora EPK ponuditi odgovore na temeljna vprašanja sedanjega časa in stanja duha v družbi.

Čander je k temu dodal, da je EPK dober namig, ”kako naj o kulturi v prihodnje razmišljamo v smislu kreativnosti in medsebojnega povezovanja”. Širca pa dodaja, da ima naša kultura sicer ima težo, ”ampak je Slovenci zaradi osredotočenosti na temne plati zgodovine  ne znamo prepoznati.”


17.04.2014

Hišne preiskave v spregi medijev in policije

Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.


15.04.2014

Evropske volitve: Schulz in Verhofstadt

Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.


10.04.2014

Težave zasebnih varnostnikov

Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.


08.04.2014

Jean-Claude Juncker in Aleksis Cipras

Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.


03.04.2014

Prihodnost RTV Slovenija

Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.


01.04.2014

Pred EU volitvami: Erika Štular in Peter Žerjavič

Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


25.03.2014

Lajšanje vesti z razvojno pomočjo

Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?


20.03.2014

Varčevanje v osnovnih šolah

Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.


18.03.2014

Vrednotnice proti delu na črno

Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?


06.03.2014

Zapor nič več zastonj?

Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.


04.03.2014

Nepremičninski davek. Kako naprej?

Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.


27.02.2014

Vroči mikrofon

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


25.02.2014

Vročanje (nezaželene) pošte

Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.


06.02.2014

Kam gre ŠOU v Ljubljani?

Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.


04.02.2014

Odgovorna raba odgovornosti?

O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.


Stran 37 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov