Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 konec tedna odpira svoja vrata. Odpira jih ljubiteljem in ustvarjalcem kulture, a težavam, finančnim zapletom in nečednim poslovnim praksam jih je že prej. V vročem mikrofonu smo iskali odgovore na vprašanja kot so, ali je EPK res zgodba o tem, kako naj si določene socialne mreže prilastijo čim več denarja, ali je zgodba kulis, za katerimi se skriva oporečna politika, ali pa je zgodba, ki kljub krizi ne zmanjša svojih programskih apetitov in izsiljuje davkoplačevalski denar? Ali se bo zgodba Evropske prestolnice kulture izkazala kot zgodba kreativnih in kulturnih presežkov, ki ne bodo vidne le v letu EPK-ja, temveč tudi v prihodnje? Kot sta povedala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca in programski direktor EPK Mitja Čander se danes od načrtovanih skoraj 60 milijonov evrov proračunska vrednost vrti okoli 32 milijonov evrov.
Ker se EPK že od začetka zapleta v finančne težave, je bil njen programski direktor tik pred začetkom nekoliko bolj optimističen. ”Likvidnostno stanje Zavoda Maribor se s pomočjo države in Mestne občine Maribor (MOM) ureja, zato lahko mirneje pričakujemo odprtje EPK.” je dejal Čander. Program, ki ga predstavlja EPK, je realen program, ki bo v celoti uresničen. To omogoča tudi poplačan dolg MOM-a, zaradi katerega je Čander ob koncu minulega leta grozil z odstopom.
Ko se je Širca srečala s številkami, vezanimi na projekt EPK-ja, so bile neizmerno večje, kar pomeni okoli 400 milijonov evrov. Dandanes je kriza vplivala v tolikšni meri, da so morali snovalci projekta EPK-ja bistveno znižati programske ambicije in ideje o trajnostnem razvoju, kar status EPK-ja tudi predvideva. EPK po Širčinih besedah ne sme biti zgodba o prestižu in tekmovanju, ali zgodba o tem, kdo si bo na račun EPK-ja sezidal večjo hišo, temveč mora EPK ponuditi odgovore na temeljna vprašanja sedanjega časa in stanja duha v družbi.
Čander je k temu dodal, da je EPK dober namig, ”kako naj o kulturi v prihodnje razmišljamo v smislu kreativnosti in medsebojnega povezovanja”. Širca pa dodaja, da ima naša kultura sicer ima težo, ”ampak je Slovenci zaradi osredotočenosti na temne plati zgodovine ne znamo prepoznati.”
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 konec tedna odpira svoja vrata. Odpira jih ljubiteljem in ustvarjalcem kulture, a težavam, finančnim zapletom in nečednim poslovnim praksam jih je že prej. V vročem mikrofonu smo iskali odgovore na vprašanja kot so, ali je EPK res zgodba o tem, kako naj si določene socialne mreže prilastijo čim več denarja, ali je zgodba kulis, za katerimi se skriva oporečna politika, ali pa je zgodba, ki kljub krizi ne zmanjša svojih programskih apetitov in izsiljuje davkoplačevalski denar? Ali se bo zgodba Evropske prestolnice kulture izkazala kot zgodba kreativnih in kulturnih presežkov, ki ne bodo vidne le v letu EPK-ja, temveč tudi v prihodnje? Kot sta povedala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca in programski direktor EPK Mitja Čander se danes od načrtovanih skoraj 60 milijonov evrov proračunska vrednost vrti okoli 32 milijonov evrov.
Ker se EPK že od začetka zapleta v finančne težave, je bil njen programski direktor tik pred začetkom nekoliko bolj optimističen. ”Likvidnostno stanje Zavoda Maribor se s pomočjo države in Mestne občine Maribor (MOM) ureja, zato lahko mirneje pričakujemo odprtje EPK.” je dejal Čander. Program, ki ga predstavlja EPK, je realen program, ki bo v celoti uresničen. To omogoča tudi poplačan dolg MOM-a, zaradi katerega je Čander ob koncu minulega leta grozil z odstopom.
Ko se je Širca srečala s številkami, vezanimi na projekt EPK-ja, so bile neizmerno večje, kar pomeni okoli 400 milijonov evrov. Dandanes je kriza vplivala v tolikšni meri, da so morali snovalci projekta EPK-ja bistveno znižati programske ambicije in ideje o trajnostnem razvoju, kar status EPK-ja tudi predvideva. EPK po Širčinih besedah ne sme biti zgodba o prestižu in tekmovanju, ali zgodba o tem, kdo si bo na račun EPK-ja sezidal večjo hišo, temveč mora EPK ponuditi odgovore na temeljna vprašanja sedanjega časa in stanja duha v družbi.
Čander je k temu dodal, da je EPK dober namig, ”kako naj o kulturi v prihodnje razmišljamo v smislu kreativnosti in medsebojnega povezovanja”. Širca pa dodaja, da ima naša kultura sicer ima težo, ”ampak je Slovenci zaradi osredotočenosti na temne plati zgodovine ne znamo prepoznati.”
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov