Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Google s 1. marcem spreminja pogoje za svoje storitve tako, da bo podatke o različnih storitvah združil v enem samem uporabniškem profilu. Tako bo izkušnja s storitvijo še boljša, pravijo.
Varuhi internetnih pravic pa opozarjajo, da bo Google tako le še učinkoviteje shranjeval osebne podatke. Eva Galperin iz ameriške organizacije za zaščito elektronskih pravic (Electronic Frontier Foundation) zato predlaga, da izbrišete vso zgodovino iskanja in ogledov v Googlu in Youtube-u.
Popoln izbris zgodovine ni možen
Zgodovina iskanja se beleži, če ste istočasno prijavljeni v katero izmed Googlovih storitev, na primer Gmail. Eden izmed najlažjih nasvetov EFF zato je, da iskalnik uporabljate le, kadar niste prijavljeni uporabnik.
Kot so pokazali odgovori v anketi Vala 202, večina uporabnikov niti ne ve, da Google zgodovino iskanja sploh beleži. Uporabniki lahko to preverijo na naslovu: https://www.google.com/history.
@Val202 Brisanje zgodovine iskanja tik pred 1. marcem? Spominja na polnjenje rezervoarja par ur pred podražitvijo bencina & neo-ludizem. — Tomaž Kostrevc (@Tamnais) February 28, 2012
Če je beleženje zgodovine vklopljeno, se ta beleži za nedoločen čas. Z izklopom postane nedostopna le uporabniku, Google pa jo bo še vedno hranil 18 mesecev. Po tem obdobju jo mora anonimizirati. “Nekaj boste z brisanjem zgodovine vendarle dosegli,” meni Eva Galperin.
Če je storitev brezplačna, ste storitev vi
Kritiki Googla opozarjajo, da v zameno za brezplačne storitve uporabniki interneta sami postanejo storitev. V interesu Googla je, da zbere čim več podatkov o nas. Vloga brezplačnih storitev je torej prikrivanje kompromisa, s katerim pristanemo na zbiranje velikih količin osebnih podatkov.
Gorazd Božič, vodja SI-CERTA na ARNES-u razlaga, da Google shranjuje vse, kar se shraniti da:
“Moramo se soočiti z resnico, da velika internetna podjetja niso skupek altruističnih ljudi. To so podjetja, katerih cilj je zaslužek, tega pa predstavljajo naši podatki.”
Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič pričakuje, da se bodo na nov pravilnik odzvale tudi ustanove Evropske unije. Pogoji poslovanja in pravilniki zasebnosti, ki so pogosto pisani v pravnem jeziku, pa so del mehanizma, ki je v informacijski družbi spodletel.
Uporabnikom ne preostane drugega kot da razumejo, kakšen vpogled ima Google v našo zasebnost. Iz zgodovine iskanja se da razbrati podatke o tem, kdaj vstanemo, gremo v službo, kdaj smo na malici, pa tudi kakšne zdravstvene informacije iščemo in kam potujemo:
“Verjetno bi si v realnem svetu težko predstavljali nekoga, ki bi vse to vedel o nas, skoncentrirano v enem podjetju. Tega v realnem svetu ni.”
New tutorial: how to remove your YouTube viewing & search history before Google’s new #privacy policy takes effect: eff.org/r.1Tz
— Eva (@evacide) February 24, 2012
INTERVJU: Eva Galperin, Electronic Frontier Foundation
Poskušajmo razložiti spremembe pravilnika zasebnosti, ki bodo začele veljati 1. marca. Google napoveduje, da bodo zaradi njih njegove storitve še nekoliko boljše. Kaj se bo v resnici zgodilo?
Google združuje pravilnik o zasebnosti za vse svoje različne ponudbe. Do zdaj jih je bilo več deset, morda celo 100, pogoji pa so bili, kar zadeva zasebnost, različni. S prvim marcem bo imel Google poenoten pravilnik o zasebnosti.
V organizaciji Electronic Frontier Foundation predlagate izbris zgodovine in tako onemogočenje beleženje iskanja, hkrati pa opozarjate, da bo te podatke Google še vedno shranjeval. V tem primeru bo zgodovina iskanja nedostopna le meni, Googlu pa še vedno?
Točno tako. RT @val202: Vroči mikrofon: Eva Galperin (Electronic Frontier Foundation): Če je storitev brezplačna, ste storitev vi. — Ena Kobentar (@ena2345) February 28, 2012
Tu gre za tanko črto. Ljudem, ki jih skrbi, da bodo podatki o iskanju združeni z drugimi Googlovimi storitvami, predlagamo, da izbrišejo zgodovino iskanja v Googlu ter ogledov na Youtubeu. Sam izbris zgodovine Googlu sicer ne preprečuje, da teh podatkov ne bi kljub temu beležil. Še vedno bodo podatke imeli, ne bodo pa jih smeli združevati z drugimi storitvami. Hkrati pa, če boste preprečili beleženje zgodovine iskanja, zgodovine ne bodo smeli hraniti dlje kot 18 mesecev. V tem primeru jo bodo hranili 18 mesecev in jo nato anonimizirali. Če tega ne boste storili, bo Google zgodovino vašega iskanja hranil nedoločen čas. Nekaj boste z izbrisom zgodovine iskanja vendarle dosegli.
Hitro pozabimo, da je iskalni niz oziroma zgodovina le-tega lahko kočljiv osebni podatek. Zgodilo se je že, da so bili podatki objavljeni in uporabniki razkriti, s tem pa tudi njihova zasebnost. Kaj bi podjetja, kot je Google, morala zagotoviti, da bi bilo iskanje varno?
Najprej bi morali uporabnikom jasno povedati, kateri njihovi podatki bodo shranjeni, ter kako in zakaj. Hkrati bi morali zagotoviti vse možnosti za izključitev teh nastavitev. Google je naredil nekaj korakov, da bi pojasnil, kaj počne s podatki uporabnikov in kako, še vedno pa je zmeda kar velika. Pogosto se dogaja tudi, da se uporabniki, tudi če podjetje sicer pojasni, kaj se z njihovimi podatki dogaja, kdo ima do njih dostop in zakaj, strinjajo s tem, ne da bi se zares ubadali z branjem ali celo razumevanjem besedila. To je za nas zelo moteče.
Kakšen nasvet kako iskati varno?
Na EFF smo izdali celo majhno belo knjigo, v kateri je naštetih 6 načinov za varno iskanje. Vsem, ki jih skrbi, kaj vse Google hrani o njih in bi radi nadzor nad uporabo zasebnih podatkov, predlagam, da si jo preberejo. Objavili pa smo tudi navodila, kako izbirati zgodovino ogledov in iskanja za Youtube.
Kaj moramo vedeti o Googleu, da bi bolje razumeli njegove interese. Včasih so skladni z našimi, včasih niso.
Vsekakor se moramo zavedati, da v zameno za vse brezplačne storitve uporabniki interneta sami postanejo storitev. Podjetja, kot je Google, uporabijo veliko podatkov, ki jih imajo o nas, za to, da nas ciljajo s primernimi oglasi. Njihov največji vir prihodkov je oglaševanje. V njihovem interesu je, da dobijo čim več podatkov o nas – toliko, kolikor je pač mogoče. Zanje je tudi pomembno, da prikrijejo kompromis, v katerega ste privolili, ko ste za brezplačne storitve ponudili zasebne podatke. To je eden izmed razlogov za to, da smo pozorni, kaj Google in drugi internetni velikani počnejo z našimi podatki. Vse razloge imajo, da področje ohranjajo zamegljeno, nejasno.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Google s 1. marcem spreminja pogoje za svoje storitve tako, da bo podatke o različnih storitvah združil v enem samem uporabniškem profilu. Tako bo izkušnja s storitvijo še boljša, pravijo.
Varuhi internetnih pravic pa opozarjajo, da bo Google tako le še učinkoviteje shranjeval osebne podatke. Eva Galperin iz ameriške organizacije za zaščito elektronskih pravic (Electronic Frontier Foundation) zato predlaga, da izbrišete vso zgodovino iskanja in ogledov v Googlu in Youtube-u.
Popoln izbris zgodovine ni možen
Zgodovina iskanja se beleži, če ste istočasno prijavljeni v katero izmed Googlovih storitev, na primer Gmail. Eden izmed najlažjih nasvetov EFF zato je, da iskalnik uporabljate le, kadar niste prijavljeni uporabnik.
Kot so pokazali odgovori v anketi Vala 202, večina uporabnikov niti ne ve, da Google zgodovino iskanja sploh beleži. Uporabniki lahko to preverijo na naslovu: https://www.google.com/history.
@Val202 Brisanje zgodovine iskanja tik pred 1. marcem? Spominja na polnjenje rezervoarja par ur pred podražitvijo bencina & neo-ludizem. — Tomaž Kostrevc (@Tamnais) February 28, 2012
Če je beleženje zgodovine vklopljeno, se ta beleži za nedoločen čas. Z izklopom postane nedostopna le uporabniku, Google pa jo bo še vedno hranil 18 mesecev. Po tem obdobju jo mora anonimizirati. “Nekaj boste z brisanjem zgodovine vendarle dosegli,” meni Eva Galperin.
Če je storitev brezplačna, ste storitev vi
Kritiki Googla opozarjajo, da v zameno za brezplačne storitve uporabniki interneta sami postanejo storitev. V interesu Googla je, da zbere čim več podatkov o nas. Vloga brezplačnih storitev je torej prikrivanje kompromisa, s katerim pristanemo na zbiranje velikih količin osebnih podatkov.
Gorazd Božič, vodja SI-CERTA na ARNES-u razlaga, da Google shranjuje vse, kar se shraniti da:
“Moramo se soočiti z resnico, da velika internetna podjetja niso skupek altruističnih ljudi. To so podjetja, katerih cilj je zaslužek, tega pa predstavljajo naši podatki.”
Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič pričakuje, da se bodo na nov pravilnik odzvale tudi ustanove Evropske unije. Pogoji poslovanja in pravilniki zasebnosti, ki so pogosto pisani v pravnem jeziku, pa so del mehanizma, ki je v informacijski družbi spodletel.
Uporabnikom ne preostane drugega kot da razumejo, kakšen vpogled ima Google v našo zasebnost. Iz zgodovine iskanja se da razbrati podatke o tem, kdaj vstanemo, gremo v službo, kdaj smo na malici, pa tudi kakšne zdravstvene informacije iščemo in kam potujemo:
“Verjetno bi si v realnem svetu težko predstavljali nekoga, ki bi vse to vedel o nas, skoncentrirano v enem podjetju. Tega v realnem svetu ni.”
New tutorial: how to remove your YouTube viewing & search history before Google’s new #privacy policy takes effect: eff.org/r.1Tz
— Eva (@evacide) February 24, 2012
INTERVJU: Eva Galperin, Electronic Frontier Foundation
Poskušajmo razložiti spremembe pravilnika zasebnosti, ki bodo začele veljati 1. marca. Google napoveduje, da bodo zaradi njih njegove storitve še nekoliko boljše. Kaj se bo v resnici zgodilo?
Google združuje pravilnik o zasebnosti za vse svoje različne ponudbe. Do zdaj jih je bilo več deset, morda celo 100, pogoji pa so bili, kar zadeva zasebnost, različni. S prvim marcem bo imel Google poenoten pravilnik o zasebnosti.
V organizaciji Electronic Frontier Foundation predlagate izbris zgodovine in tako onemogočenje beleženje iskanja, hkrati pa opozarjate, da bo te podatke Google še vedno shranjeval. V tem primeru bo zgodovina iskanja nedostopna le meni, Googlu pa še vedno?
Točno tako. RT @val202: Vroči mikrofon: Eva Galperin (Electronic Frontier Foundation): Če je storitev brezplačna, ste storitev vi. — Ena Kobentar (@ena2345) February 28, 2012
Tu gre za tanko črto. Ljudem, ki jih skrbi, da bodo podatki o iskanju združeni z drugimi Googlovimi storitvami, predlagamo, da izbrišejo zgodovino iskanja v Googlu ter ogledov na Youtubeu. Sam izbris zgodovine Googlu sicer ne preprečuje, da teh podatkov ne bi kljub temu beležil. Še vedno bodo podatke imeli, ne bodo pa jih smeli združevati z drugimi storitvami. Hkrati pa, če boste preprečili beleženje zgodovine iskanja, zgodovine ne bodo smeli hraniti dlje kot 18 mesecev. V tem primeru jo bodo hranili 18 mesecev in jo nato anonimizirali. Če tega ne boste storili, bo Google zgodovino vašega iskanja hranil nedoločen čas. Nekaj boste z izbrisom zgodovine iskanja vendarle dosegli.
Hitro pozabimo, da je iskalni niz oziroma zgodovina le-tega lahko kočljiv osebni podatek. Zgodilo se je že, da so bili podatki objavljeni in uporabniki razkriti, s tem pa tudi njihova zasebnost. Kaj bi podjetja, kot je Google, morala zagotoviti, da bi bilo iskanje varno?
Najprej bi morali uporabnikom jasno povedati, kateri njihovi podatki bodo shranjeni, ter kako in zakaj. Hkrati bi morali zagotoviti vse možnosti za izključitev teh nastavitev. Google je naredil nekaj korakov, da bi pojasnil, kaj počne s podatki uporabnikov in kako, še vedno pa je zmeda kar velika. Pogosto se dogaja tudi, da se uporabniki, tudi če podjetje sicer pojasni, kaj se z njihovimi podatki dogaja, kdo ima do njih dostop in zakaj, strinjajo s tem, ne da bi se zares ubadali z branjem ali celo razumevanjem besedila. To je za nas zelo moteče.
Kakšen nasvet kako iskati varno?
Na EFF smo izdali celo majhno belo knjigo, v kateri je naštetih 6 načinov za varno iskanje. Vsem, ki jih skrbi, kaj vse Google hrani o njih in bi radi nadzor nad uporabo zasebnih podatkov, predlagam, da si jo preberejo. Objavili pa smo tudi navodila, kako izbirati zgodovino ogledov in iskanja za Youtube.
Kaj moramo vedeti o Googleu, da bi bolje razumeli njegove interese. Včasih so skladni z našimi, včasih niso.
Vsekakor se moramo zavedati, da v zameno za vse brezplačne storitve uporabniki interneta sami postanejo storitev. Podjetja, kot je Google, uporabijo veliko podatkov, ki jih imajo o nas, za to, da nas ciljajo s primernimi oglasi. Njihov največji vir prihodkov je oglaševanje. V njihovem interesu je, da dobijo čim več podatkov o nas – toliko, kolikor je pač mogoče. Zanje je tudi pomembno, da prikrijejo kompromis, v katerega ste privolili, ko ste za brezplačne storitve ponudili zasebne podatke. To je eden izmed razlogov za to, da smo pozorni, kaj Google in drugi internetni velikani počnejo z našimi podatki. Vse razloge imajo, da področje ohranjajo zamegljeno, nejasno.
Po nekajmesečnem iskanju recepta za najprimernejšo obliko odpisa dolgov socialno najšibkejšim je zdaj zakon sprejet. Kdo bo lahko po prvem avgustu zaprosil za odpis, za katere dolgove bo mogoč, kako bo ta potekal, zakaj do odpisa niso upravičeni vsi, ki živijo pod pragom revščine in do kakšne mere bodo dolgovi res odpisani? Gostja Vročega mikrofona je bila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Grčija in Evropa vstopata v nov krog pogajanj, verjetno z nekoliko omiljeno retoriko, a z enakimi problemi. O Evropi potem, globalnih povezavah in ne nazadnje o slovenskem dojemanju krize v Grčiji. Gost Vročega mikrofona je bil dr. Mojmir Mrak: "Problematika reševanja krize evroobmočja se ne bo zaključila, tudi če uspešno rešijo Grčijo."
Zavod za zaposlovanje RS, osrednja ustanova na trgu dela, ima skoraj 1000 zaposlenih, 1300 objav prostih delovnih mest vsak dan, več kot 300 milijonov evrov na leto za delovanje. Le kako je mogoče, da ob takih številkah učinkovitost osrednje ustanove na trgu dela šepa? Res je, da je zavod del sistema, ki je izrazito odvisen od splošne gospodarske in družbene situacije in tudi drži, da je zelo pod vplivom politike vlade in odvisen od odmere proračunskih sredstev. Zato ni čudno, da je bil v konjunkturi zelo uspešen, v krizi bistveno manj. Številni od 112.385 brezposelnih pravijo, da je Zavod bolj samemu sebi namen.
Šest večjih panožnih športnih zvez – smučarska, nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska in atletska – naj bi se združilo v skupno organizacijo, kot odgovor politiki Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsedniki teh zvez pravijo, da so v krovni slovenski športni organizaciji premalo slišani, predsednik OKS Bogdan Gabrovec pa odgovarja, da ne ve, kaj bi moral slišati.
Poslanci bodo v kratkem odločali o tem, ali naj ljudem iz socialnega dna z zakonsko zaščito omogočijo, da jim kljub dolgovom na računih ostane vsaj minimalni znesek za preživetje. Še naprej pa bodo lahko tudi zaradi že za nekaj sto evrov dolga izgubili stanovanje, kajti med spremembami Zakona o izvršbi in zavarovanju ni takih, ki bi preprečile izvršbe na nepremičnine. Zakaj zakonodaja dovoli, da lastniki izgubijo dom za minimalne zneske in postanejo socialni problem, ki to isto državo nato vsak mesec stane veliko več?
25 let zaščite slovenskih potrošnikov je povezanih z Zvezo potrošnikov Slovenije, ki je v preteklosti postavila kar nekaj mejnikov pri dojemanju pravic varčevalcev in kupcev. Kje smo danes? Politike zaščite potrošnikov v Sloveniji skorajda ni, že dosežena raven se je močno znižala, država se loteva horuk akcij, Zveza potrošnikov Slovenije je oslabljena. O potrošniških pravicah z Bredo Kutin v Vročem mikrofonu ob 12.00 na Valu 202.
V Studiu 14 Radia Slovenija smo v torek organizirali javno razpravo z naslovom: “Laibach – v Londonu Slovenci, v Sloveniji tujci”, kjer so predlagatelji zakona, glasbeniki, strokovna javnost in poznavalci medijske krajine soočili mnenja o dveh najbolj spornih točkah novele zakona – novi opredelitvi slovenske glasbe in pomenu kvot za predvajanje vsaj 20 odstotkov te glasbe med 6. in 22. uro vsak dan.
Slovenija že več kot desetletje snuje zakon o dolgotrajni oskrbi. Reformi sistema dolgotrajne oskrbe se ne bomo mogli izogniti, do konca leta jo zdaj od nas pričakuje tudi Evropska komisija. Zakaj se kljub neverjetni počasnosti pri sprejemanju reforme nekateri še vedno bojijo prehitrih sprememb pri prehodu iz institucionalne oskrbe na večji poudarek na pomoči na domu? Kje bomo našli sredstva za delovanje sistema? Bo prej treba sprejeti odločitev o reformi zdravstvenega zavarovanja? Medtem pa 20 tisoč ljudi še vedno biva v ustanovah, kot so domovi za stare, čeprav bi ob urejenem sistemu številni od njih lahko živeli doma.
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij. Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi. Dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja opravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov – so le nekateri problemi, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem. Mnenja zdravnikov - dr. Marijan Ivanuša SZO, dr. Adolf Lukanović, Ginekološka klinika LJ, dr. Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik. dr.Jurij Gorjanc, kirurg.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Kakšna je resnična solidarnost, ki jo naša država izkazuje do ljudi, ki bežijo pred vojno, lakoto, nasiljem in zakaj begunci bežijo tudi pred sistemom pri nas? Kdo bo predstavljal kolaterarno škodo vojaških akcij v begunski krizi? Kaj prinaša kriminalizacija beguncev, ki se zaostruje v razpravah o sistemu kvot? Med vojno v Jugoslaviji je bilo v Sloveniji tudi do 70.000 beguncev. Zakaj se danes tako bojimo, če bi morali odpreti vrata nekaj desetim ali stotim?
Slovenijo zaradi počasnosti, pomanjkanja strokovnega kadra in neracionalnosti na področju urejanja letalskega sektorja čaka postopek pred evropskim sodiščem. Lahko se celo zgodi, da nam odvzamejo licence in certifikate, kar pomeni, da letala, ki so registrirana v Sloveniji, ne bodo smela leteti v zračnem prostoru drugih držav. Za takšno stanje je kriva Javna agencija za civilno letalstvo, saj ji zaradi slabega vodenja in pomanjkanja strokovnega kadra v štirih letih na področju letalskega prometa ni uspelo doseči evropskih standardov.
Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve. Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?
Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Prejema jo približno 40 tisoč zaposlenih, med njimi tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah, praznikih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila. Njihove zgodbe povedo več od vseh številk in definicij, tudi te, da minimalna plača ne ustreza definiciji dostojnega plačila.
Javni poziv Eko sklada za naložbe občanov v večjo energetsko učinkovitost stavb in večjo rabo obnovljivih virov energije že dolgo ni dvignil toliko prahu kot letos. Čeprav je zagotovljenih sredstev za kar milijon evrov več kot lani – skupaj 22 milijonov – je nezadovoljstvo občanov, vlagateljev in izvajalcev veliko. Tako zato, ker je bil poziv objavljen z več kot dvomesečno zamudo – to je povzročilo precejšnjo škodo tistemu delu slovenskega gospodarstva, ki je vezan na področje energijsko varčne graditve – kot tudi zato, ker v njem ni več subvencij za nekatere najbolj priljubljene ukrepe, na primer za vgraditev toplotnih črpalk za pripravo sanitarne vode.
Po številnih opozorilih na šolskem ministrstvu vendarle predvidevajo obširno in celostno prenovo učbeniških skladov s postopnim uvajanjem jeseni. Bodo s predvidenim načrtom uničene, dotrajane in celo neveljavne izvode v osnovnih šolah dokončno postavili v preteklost in pravočasno nadomestil z novimi? Za koliko časa in na čigav račun?
Neveljaven email naslov