Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kapljice MMS niso čudežno zdravilo za avtizem

11.11.2014

V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.

Zdravnica brez licence za zdravljenje avtizma predlaga strup in ne prevzema odgovornosti

Makedonska zdravnica brez licence, ki je predavala v Hrpeljah, Ljubljani in Mariboru, je v odgovorih občinstvu za zdravljenje avtizma predlagala prepovedan klorov dioksid, ki se uporablja kot industrijsko belilo in razkužilo.

Gre za tako imenovani CD-protokol, ki ga Sladjana Velkov predlaga za zdravljenje avtizma. Na spletu se prodaja kot čudežno zdravilo za bolezni, kot so malarija, aids, rak in celo avtizem.

Čeprav ga je mogoče kupiti tudi v Sloveniji, pa javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke sporoča, da je prodaja nezakonita. Da bi se prodajalci izognili odgovornosti, ga prodajajo kot razkužilo za vodo.

Velkova je na predavanjih nanizala vrsto izjav, ki jih medicinska stroka označuje za izredno škodljive. Na predavanju Po naravni poti do zdravja v Naklem je na primer razlagala, da zdravi otroke z avtizmom, katerih glavna težava so paraziti. Omenila je primer ameriškega dečka, ki naj bi se s čudežnimi kapljicami in klistirjem popolnoma pozdravil, pri tem pa izločil 16 kilogramov parazitov.

Makedonska zbornica opozarja

Makedonska zdravniška zbornica je zaradi podobnih zdravstvenih trditev oktobra izdala opozorilo o povečanju šarlatanstva in oglaševanja čudežnih zdravil v Makedoniji.

Čeprav ima medicinsko izobrazbo, Velkova nima licence za opravljanje dela niti v Makedoniji niti v Srbiji, kjer je dlje časa živela. Predsednik zbornice Kočo Čakalaroski meni, da je “zelo zvita, saj na predavanjih nikoli ne prevzame odgovornosti za svoje izjave“.

Zdravnica s facebooka

Domnevna zdravnica daje nasvete na facebooku, pri čemer ima pomoč skrbnikov. Ko se starši obrnejo po nasvete, so ti popolnoma nestrokovni. “Gre za zlorabo otrok,” meni Snežana Spirovska, po izobrazbi zdravnica, ki spremlja delovanje Velkove iz Makedonije.

Nekdanji makedonski minister za zdravje in profesor na medicinski fakulteti v Skopju Dragan Danilovski opozarja, da Velkova “krši kazenski zakonik, ko naivnim in nevednim državljanom daje neumne zdravstvene nasvete. Gre za šarlatanstvo, ki je z zakonom sankcionirano“.

Pred leti so v Srbiji že aretirali človeka, ki je proizvajal in prodajal čudežno zdravilo, srbske oblasti pa so pred dnevi prejele tudi prijave o škodljivem delovanju Velkove.

Sladjana Velkov o avtizmu in zdravljenju

Na okrogli mizi 20. oktobra Po naravni poti do zdravja v Naklem je za zdravljenje avtizma predlagala škodljiv CD-protokol. Ker natrijev klorid ni zdravilo, gre za kaznivo dejanje:

Že nekaj let raziskujem zdravljenje otrok z avtizmom in sem v stiku s starši iz ZDA in drugih držav. Med terapijami, nad katerimi učinki sem bila začudena, je CD-protokol. Poiščite na internetu: CD-protokol. V stiku sem z gospo v Ameriki. Ima sina, ki je bil hud avtist. Lomil si je kosti, napadal ljudi, grozil mami, ni govoril in je bil povsem nesposoben. Zdaj govori in vodi Facebook skupino o CD-protokolu. To je dosegla tako, da je uporabljala vse te preparate za CD-protokol, s klistirom in ustno. Objavila pa je tudi fotografije parazitov, ki jih je njen sin izločil. Do zdaj je izvrgel 16 kilogramov parazitov. Starši v Makedoniji prav tako uporabljajo CD protokol in mame mi redno pošiljajo slike parazitov, ki jih otroci izločajo. Verjamem, da so paraziti eden največjih problemov pri avtizmu.


Vroči mikrofon

1288 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Kapljice MMS niso čudežno zdravilo za avtizem

11.11.2014

V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.

Zdravnica brez licence za zdravljenje avtizma predlaga strup in ne prevzema odgovornosti

Makedonska zdravnica brez licence, ki je predavala v Hrpeljah, Ljubljani in Mariboru, je v odgovorih občinstvu za zdravljenje avtizma predlagala prepovedan klorov dioksid, ki se uporablja kot industrijsko belilo in razkužilo.

Gre za tako imenovani CD-protokol, ki ga Sladjana Velkov predlaga za zdravljenje avtizma. Na spletu se prodaja kot čudežno zdravilo za bolezni, kot so malarija, aids, rak in celo avtizem.

Čeprav ga je mogoče kupiti tudi v Sloveniji, pa javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke sporoča, da je prodaja nezakonita. Da bi se prodajalci izognili odgovornosti, ga prodajajo kot razkužilo za vodo.

Velkova je na predavanjih nanizala vrsto izjav, ki jih medicinska stroka označuje za izredno škodljive. Na predavanju Po naravni poti do zdravja v Naklem je na primer razlagala, da zdravi otroke z avtizmom, katerih glavna težava so paraziti. Omenila je primer ameriškega dečka, ki naj bi se s čudežnimi kapljicami in klistirjem popolnoma pozdravil, pri tem pa izločil 16 kilogramov parazitov.

Makedonska zbornica opozarja

Makedonska zdravniška zbornica je zaradi podobnih zdravstvenih trditev oktobra izdala opozorilo o povečanju šarlatanstva in oglaševanja čudežnih zdravil v Makedoniji.

Čeprav ima medicinsko izobrazbo, Velkova nima licence za opravljanje dela niti v Makedoniji niti v Srbiji, kjer je dlje časa živela. Predsednik zbornice Kočo Čakalaroski meni, da je “zelo zvita, saj na predavanjih nikoli ne prevzame odgovornosti za svoje izjave“.

Zdravnica s facebooka

Domnevna zdravnica daje nasvete na facebooku, pri čemer ima pomoč skrbnikov. Ko se starši obrnejo po nasvete, so ti popolnoma nestrokovni. “Gre za zlorabo otrok,” meni Snežana Spirovska, po izobrazbi zdravnica, ki spremlja delovanje Velkove iz Makedonije.

Nekdanji makedonski minister za zdravje in profesor na medicinski fakulteti v Skopju Dragan Danilovski opozarja, da Velkova “krši kazenski zakonik, ko naivnim in nevednim državljanom daje neumne zdravstvene nasvete. Gre za šarlatanstvo, ki je z zakonom sankcionirano“.

Pred leti so v Srbiji že aretirali človeka, ki je proizvajal in prodajal čudežno zdravilo, srbske oblasti pa so pred dnevi prejele tudi prijave o škodljivem delovanju Velkove.

Sladjana Velkov o avtizmu in zdravljenju

Na okrogli mizi 20. oktobra Po naravni poti do zdravja v Naklem je za zdravljenje avtizma predlagala škodljiv CD-protokol. Ker natrijev klorid ni zdravilo, gre za kaznivo dejanje:

Že nekaj let raziskujem zdravljenje otrok z avtizmom in sem v stiku s starši iz ZDA in drugih držav. Med terapijami, nad katerimi učinki sem bila začudena, je CD-protokol. Poiščite na internetu: CD-protokol. V stiku sem z gospo v Ameriki. Ima sina, ki je bil hud avtist. Lomil si je kosti, napadal ljudi, grozil mami, ni govoril in je bil povsem nesposoben. Zdaj govori in vodi Facebook skupino o CD-protokolu. To je dosegla tako, da je uporabljala vse te preparate za CD-protokol, s klistirom in ustno. Objavila pa je tudi fotografije parazitov, ki jih je njen sin izločil. Do zdaj je izvrgel 16 kilogramov parazitov. Starši v Makedoniji prav tako uporabljajo CD protokol in mame mi redno pošiljajo slike parazitov, ki jih otroci izločajo. Verjamem, da so paraziti eden največjih problemov pri avtizmu.


11.06.2019

Tovarne prihodnosti: Pametne, a ne brez človeka

Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje? Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).


04.06.2019

Kdo se resnično boji cepiv

Cepiva so postala žrtev svojega lastnega uspeha. Ko nalezljivih bolezni ne vidimo več na cesti, mislimo, da smo jih izkoreninili, pravi dr. Andrea Grignolio, profesor zgodovine medicine in bioetike na italijanski univerzi San Raffaele v Milanu, čeprav se nalezljive bolezni v nižji precepljenosti populacije spet pojavijo. Zakaj je torej kljub velikemu uspehu cepiv v zadnjih letih vse več odpora do njih, kakšni so ideološki, nevrokognitivni in evolucijski pogledi na odnos do cepljenja, kdo so naturalisti in zakaj morajo zdravniki in zdravstveni delavci svojo komunikacijo ponesti zunaj ambulant na splet in družabna omrežja, povesta dr. Andrea Grignolio in pediater ter imunolog dr. Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana.


28.05.2019

Boštjan Gorjup

Združenje Manager ob 30. obletnici poudarja spreminjajočo se vlogo menedžmenta, potrebne kompetence in doseganje dobrih rezultatov na pravi način. Z Boštjanom Gorjupom, direktorjem podjetja BSH - Hišni aparati, smo govorili tudi o veščinah in poklicih prihodnosti, soočanju z demografsko sliko ter kadrovskih in plačnih izzivih slovenskega gospodarstva.


21.05.2019

GDPR – leto pozneje

Se je evforija potrjevanja elektronskih sporočil unesla? Smo se z ukrepi usmerili v resnične probleme? So interpretacijo ugrabili tisti, ki z razlaganjem GDPR služijo? Odgovarjata Nina Koželj in Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje.


14.05.2019

Po labirintih Evropskega parlamenta

O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.


07.05.2019

Slavoj Žižek in Srećko Horvat: Pod nebesi je velik nered

Slavoj Žižek je teden dni po "debati stoletja" gostoval v hrvaški prestolnici v Filozofskem teatru pri hrvaškem filozofu Srećku Horvatu. Skupaj sta poskušala priti do dna vprašanju, kaj nam prinaša trenutni nered političnih razmer v povezavi s podnebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.


16.04.2019

Rezultati in izzivi evropske zunanje politike

Mandat Evropskega parlamenta in komisije so zaznamovale številne notranje, gospodarske, migrantske in zunanje politične krize. Za zadnje še posebej velja, da se jih drži stereotip o tem, da Evropska unija ni enotna v tem, kako jih reševati. Kakšni so rezultati in izzivi evropske zunanje politike?


09.04.2019

Slovenska knjiga: butična dejavnost ali družbena teža?

Slovenska knjiga jutri: ali bo in kakšna bo? Bo postala butična dejavnost ali bo imela družbeno težo? Nekoč bogata društvena dejavnost, ki ji danes člani niso več kos? Ne gre za konec ali katastrofo, dogaja se nekaj prelomnega in morda je to priložnost za nove zgodbe, pravita gosta. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, in Mitja Čander, direktor založbe Beletrina.


02.04.2019

Demografija in demagogija

Leta 2060 bo skoraj tretjina prebivalstva v Sloveniji stara več kot 65 let. Zaradi starajoče se družbe in prenizke rodnosti se vse pogosteje govori o demografski politiki. Z doktorico Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU, in z Goranom Lukićem, ki vodi Delavsko svetovalnico o ukrepih, demografiji, pa tudi o demagogiji, ki je prisotna v razpravah o rojevanju in priseljevanju.


26.03.2019

Prihodnost Katalonije

Analiziramo aktualne tematike, ki definirajo politično krizo v Kataloniji, jih postavljamo v španski in evropski kontekst, razmišljamo o možnih poteh v prihodnost. Kaj bodo prinesle aprilske parlamentarne volitve v Španiji in kaj lahko spremenijo majske evropske volitve? Kakšen kompromis je sploh mogoč? Analiziramo z gosti: dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja), katalonski predsednik Quim Torra, novinarji in uredniki Bru Rovira (La Vanguardia), Josep Maria Munoz (L'Avenc) in Joan Rusinol (Radio Catalunya).


12.03.2019

Ljubljana daje zatočišče preganjani novinarki

Šiva Nazar Ahari je novinarka, blogerka, zagovornica človekovih pravic, ki je pri svojih 34 letih že več kot dve in pol leti preživela v zaporu. Nazadnje je bila obsojena na šest let. Od oktobra lani je gostja Ljubljane, ki je del mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Shivo so prvič zaprli leta 2004. Takrat je bila stara 18 let in še ni veljala za politično zapornico. Po izpustitvi je začela obsežno poročati o družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, skrajna revščina in pravice žensk. Ko so jo aretirali leta 2009, je v samici z majhno okensko nišo preživela 100 dni. “V samici sem si predstavljala, kakšno bo moje življenje, ko me bodo izpustili na prostost. Kaj bom še počela v življenju, predstavljala sem si, kako študiram in delam. To mi je pomagalo preživeti. Številni v zaporu popustijo, iz njih izsilijo priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Jaz nisem popustila.”


05.03.2019

V Sloveniji imamo 356 priimkov Pust, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof

Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.


26.02.2019

S peticijo se da reševati življenja

So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.


19.02.2019

Avstrijci kupujejo zemljo v Sloveniji

Pomurski kmetje vse bolj tarnajo, ker ne morejo širiti svojih kmetij oziroma polj, saj obdelovalne zemlje ne morejo niti kupiti niti najeti. Na trgu je preprosto skorajda ni na voljo, v Apaški dolini pa vse glasneje opozarjajo na to, da slovensko obdelovalno zemljo kupujejo avstrijski državljani. Bomo torej v Sloveniji poleg tovarn in turističnih objektov tujcem prepustili še rodovitno zemljo?


12.02.2019

RTV je tudi radio

Ilinka Todorovski razlaga, da mora kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev še vedno razbijati številne zakoreninjene mite o RTV Slovenija, ki ne držijo. Na primer mit, da je RTV le televizija. Ni res! RTV je tudi radio in Ilinka Todorovski je bila gostja Vročega mikrofona na Valu 202.


05.02.2019

Ko so politiki enotni kot čebele

Devetinosemdeset poslank in poslancev je prejšnji teden enotno glasovalo ZA Petra Svetino, novega varuha človekovih pravic, kar je bil svojevrsten rekord v sicer globoko razdeljenem slovenskem političnem prostoru. Politika je svet različnih pogledov, preglasovanj, kjer vlada moč argumentov in tudi argument moči, zato nas je primer neverjetne enotnosti pri izvolitvi varuha človekovih pravic spodbudil, da smo nekaj vodij poslanskih skupin povprašali, kaj se zgodi v sicer razklanem slovenskem političnem prostoru, da tu in tam nastopijo taki trenutki složnosti. A niti mnenja o enotnosti niso enotna.


29.01.2019

Človek in plastika

Človek in plastika. Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. On jo je vzljubil, ker je bila vzdržljiva, poceni, trajna in zvesta. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. »Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo,« pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Vas zanima, kaj nam bodo o iskanju rešitev, o proizvodnji, uporabi, omejevanju, zbiranju, recikliranju plastike povedali znanstvenik, proizvajalca plastike, okoljevarstvenica in predstavnik ministrstva za okolje? Gosti: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor - Katja Sreš, Ekologi brez meja - Branka Viltužnik, vodja raziskav v podjetju Plastika Skaza - Štefan Pavlinjek, direktor družbe Roto - dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut


22.01.2019

Spremembe volilne zakonodaje bodo krojili mnogi interesi strank in poslancev

Ustavno sodišče je državnemu zboru dalo dve leti za popravke volilne zakonodaje. Natančneje - za izenačenje volilnih okrajev. Med njimi so glede na število volivcev po mnenju ustavnega sodišča prevelike razlike. Kaj bo storila politika? Bo samo popravila okraje ali jih bo ukinila in uvedla prednostni glas? Za zdaj nobena možnost nima zadostne politične podpore. Kaj pa pravi stroka? Kako izboljšati volilni sistem? Bodo naslednje volitve, če politika ne stori nič, sploh zakonite? Koentira dr. Ciril Ribičič, , profesor ustavnega prava, nekdanji ustavni sodnik.


15.01.2019

Mikroposojila za mikropodjetja

Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.


08.01.2019

Malo denarja, veliko muzike

Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati? Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.


Stran 22 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov