Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kapljice MMS niso čudežno zdravilo za avtizem

11.11.2014

V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.

Zdravnica brez licence za zdravljenje avtizma predlaga strup in ne prevzema odgovornosti

Makedonska zdravnica brez licence, ki je predavala v Hrpeljah, Ljubljani in Mariboru, je v odgovorih občinstvu za zdravljenje avtizma predlagala prepovedan klorov dioksid, ki se uporablja kot industrijsko belilo in razkužilo.

Gre za tako imenovani CD-protokol, ki ga Sladjana Velkov predlaga za zdravljenje avtizma. Na spletu se prodaja kot čudežno zdravilo za bolezni, kot so malarija, aids, rak in celo avtizem.

Čeprav ga je mogoče kupiti tudi v Sloveniji, pa javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke sporoča, da je prodaja nezakonita. Da bi se prodajalci izognili odgovornosti, ga prodajajo kot razkužilo za vodo.

Velkova je na predavanjih nanizala vrsto izjav, ki jih medicinska stroka označuje za izredno škodljive. Na predavanju Po naravni poti do zdravja v Naklem je na primer razlagala, da zdravi otroke z avtizmom, katerih glavna težava so paraziti. Omenila je primer ameriškega dečka, ki naj bi se s čudežnimi kapljicami in klistirjem popolnoma pozdravil, pri tem pa izločil 16 kilogramov parazitov.

Makedonska zbornica opozarja

Makedonska zdravniška zbornica je zaradi podobnih zdravstvenih trditev oktobra izdala opozorilo o povečanju šarlatanstva in oglaševanja čudežnih zdravil v Makedoniji.

Čeprav ima medicinsko izobrazbo, Velkova nima licence za opravljanje dela niti v Makedoniji niti v Srbiji, kjer je dlje časa živela. Predsednik zbornice Kočo Čakalaroski meni, da je “zelo zvita, saj na predavanjih nikoli ne prevzame odgovornosti za svoje izjave“.

Zdravnica s facebooka

Domnevna zdravnica daje nasvete na facebooku, pri čemer ima pomoč skrbnikov. Ko se starši obrnejo po nasvete, so ti popolnoma nestrokovni. “Gre za zlorabo otrok,” meni Snežana Spirovska, po izobrazbi zdravnica, ki spremlja delovanje Velkove iz Makedonije.

Nekdanji makedonski minister za zdravje in profesor na medicinski fakulteti v Skopju Dragan Danilovski opozarja, da Velkova “krši kazenski zakonik, ko naivnim in nevednim državljanom daje neumne zdravstvene nasvete. Gre za šarlatanstvo, ki je z zakonom sankcionirano“.

Pred leti so v Srbiji že aretirali človeka, ki je proizvajal in prodajal čudežno zdravilo, srbske oblasti pa so pred dnevi prejele tudi prijave o škodljivem delovanju Velkove.

Sladjana Velkov o avtizmu in zdravljenju

Na okrogli mizi 20. oktobra Po naravni poti do zdravja v Naklem je za zdravljenje avtizma predlagala škodljiv CD-protokol. Ker natrijev klorid ni zdravilo, gre za kaznivo dejanje:

Že nekaj let raziskujem zdravljenje otrok z avtizmom in sem v stiku s starši iz ZDA in drugih držav. Med terapijami, nad katerimi učinki sem bila začudena, je CD-protokol. Poiščite na internetu: CD-protokol. V stiku sem z gospo v Ameriki. Ima sina, ki je bil hud avtist. Lomil si je kosti, napadal ljudi, grozil mami, ni govoril in je bil povsem nesposoben. Zdaj govori in vodi Facebook skupino o CD-protokolu. To je dosegla tako, da je uporabljala vse te preparate za CD-protokol, s klistirom in ustno. Objavila pa je tudi fotografije parazitov, ki jih je njen sin izločil. Do zdaj je izvrgel 16 kilogramov parazitov. Starši v Makedoniji prav tako uporabljajo CD protokol in mame mi redno pošiljajo slike parazitov, ki jih otroci izločajo. Verjamem, da so paraziti eden največjih problemov pri avtizmu.


Vroči mikrofon

1288 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Kapljice MMS niso čudežno zdravilo za avtizem

11.11.2014

V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.

Zdravnica brez licence za zdravljenje avtizma predlaga strup in ne prevzema odgovornosti

Makedonska zdravnica brez licence, ki je predavala v Hrpeljah, Ljubljani in Mariboru, je v odgovorih občinstvu za zdravljenje avtizma predlagala prepovedan klorov dioksid, ki se uporablja kot industrijsko belilo in razkužilo.

Gre za tako imenovani CD-protokol, ki ga Sladjana Velkov predlaga za zdravljenje avtizma. Na spletu se prodaja kot čudežno zdravilo za bolezni, kot so malarija, aids, rak in celo avtizem.

Čeprav ga je mogoče kupiti tudi v Sloveniji, pa javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke sporoča, da je prodaja nezakonita. Da bi se prodajalci izognili odgovornosti, ga prodajajo kot razkužilo za vodo.

Velkova je na predavanjih nanizala vrsto izjav, ki jih medicinska stroka označuje za izredno škodljive. Na predavanju Po naravni poti do zdravja v Naklem je na primer razlagala, da zdravi otroke z avtizmom, katerih glavna težava so paraziti. Omenila je primer ameriškega dečka, ki naj bi se s čudežnimi kapljicami in klistirjem popolnoma pozdravil, pri tem pa izločil 16 kilogramov parazitov.

Makedonska zbornica opozarja

Makedonska zdravniška zbornica je zaradi podobnih zdravstvenih trditev oktobra izdala opozorilo o povečanju šarlatanstva in oglaševanja čudežnih zdravil v Makedoniji.

Čeprav ima medicinsko izobrazbo, Velkova nima licence za opravljanje dela niti v Makedoniji niti v Srbiji, kjer je dlje časa živela. Predsednik zbornice Kočo Čakalaroski meni, da je “zelo zvita, saj na predavanjih nikoli ne prevzame odgovornosti za svoje izjave“.

Zdravnica s facebooka

Domnevna zdravnica daje nasvete na facebooku, pri čemer ima pomoč skrbnikov. Ko se starši obrnejo po nasvete, so ti popolnoma nestrokovni. “Gre za zlorabo otrok,” meni Snežana Spirovska, po izobrazbi zdravnica, ki spremlja delovanje Velkove iz Makedonije.

Nekdanji makedonski minister za zdravje in profesor na medicinski fakulteti v Skopju Dragan Danilovski opozarja, da Velkova “krši kazenski zakonik, ko naivnim in nevednim državljanom daje neumne zdravstvene nasvete. Gre za šarlatanstvo, ki je z zakonom sankcionirano“.

Pred leti so v Srbiji že aretirali človeka, ki je proizvajal in prodajal čudežno zdravilo, srbske oblasti pa so pred dnevi prejele tudi prijave o škodljivem delovanju Velkove.

Sladjana Velkov o avtizmu in zdravljenju

Na okrogli mizi 20. oktobra Po naravni poti do zdravja v Naklem je za zdravljenje avtizma predlagala škodljiv CD-protokol. Ker natrijev klorid ni zdravilo, gre za kaznivo dejanje:

Že nekaj let raziskujem zdravljenje otrok z avtizmom in sem v stiku s starši iz ZDA in drugih držav. Med terapijami, nad katerimi učinki sem bila začudena, je CD-protokol. Poiščite na internetu: CD-protokol. V stiku sem z gospo v Ameriki. Ima sina, ki je bil hud avtist. Lomil si je kosti, napadal ljudi, grozil mami, ni govoril in je bil povsem nesposoben. Zdaj govori in vodi Facebook skupino o CD-protokolu. To je dosegla tako, da je uporabljala vse te preparate za CD-protokol, s klistirom in ustno. Objavila pa je tudi fotografije parazitov, ki jih je njen sin izločil. Do zdaj je izvrgel 16 kilogramov parazitov. Starši v Makedoniji prav tako uporabljajo CD protokol in mame mi redno pošiljajo slike parazitov, ki jih otroci izločajo. Verjamem, da so paraziti eden največjih problemov pri avtizmu.


29.10.2019

Hitra moda = velika okoljska škoda

Na ravni EU letno zavržemo več kot 14 milijonov ton oblačil


22.10.2019

Varstvo pred upravniki?

Eden od ciljev predloga novega stanovanjskega zakona, ki je prejšnji teden prišel v javno obravnavo, se glasi: varstvo etažnih lastnikov pred upravniki. Po predlogu bi upravnikom večstanovanjskih stavb prenehale pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki bi jih nadomestili petletni mandati. Upravniki bi bili vpisani v javni register. Bi se jih po novem dalo lažje ali težje zamenjati? Če bi zakon stopil v veljavo, koliko upravnikov bi izpolnjevalo njegove kriterije? Zakaj zakon ne predvideva zavarovanja poklicne odgovornosti upravnika? Ali se bodo zaradi zakona podražile upravniške storitve? V Vročem mikrofonu bomo soočili tri strani: etažne lastnike, upravnike in državo. Maji Derčar so se v studiu pridružili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič in predstavnik Združenja etažnih lastnikov Slovenije Iko Mayr. foto: Pixabay.com


15.10.2019

Najprej skoči, potem reci hop

Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC


08.10.2019

O posplošeni, dejanski in pravi vrednosti nepremičnin

Kaj se premika na slovenskem nepremičninskem trgu? Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Res veste, koliko je vredna vaša hiša in zakaj je sorodnikovo stanovanje v mestu veliko dražje? Kaj v zvezi z množičnim vrednotenjem nepremičnin vas zanima, skrbi? Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS.


01.10.2019

Najprej pogledati skozi okno in šele nato reči, kakšno je vreme

Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem v tokratnem Vročem mikrofonu odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. Novodobno novinarstvo zaznamujejo prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to tudi večkrat izpostavlja Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.


24.09.2019

Je prihodnost politične Evrope zelena?

Enega največjih uspehov je na letošnjih evropskih volitvah dosegla poslanska skupina Zelenih. Svoj položaj je izboljšala za 24 poslanskih mandatov glede na prejšnje volitve. Kaj je bilo ključno pri tem, da so se Zeleni povzpeli na četrto mesto v Evropskem parlamentu, zakaj jim v vzhodni Evropi še vedno ne uspeva in kaj bo z njimi po brexitu? Sogovorniki: Ska Keller, Magid, Molly Scott Cato, Terry Reintke, Mikulaš Peksa in Luka Robida.


17.09.2019

Dolga zgodba o kratkih sporočilih

Ali želite, da vam pošiljamo sms sporočila? Na to vprašanje je naš poslušalec ob vpisovanju v knjižnico odgovoril pritrdilno. Čez nekaj časa je dobil račun svojega operaterja, na katerem je opazil, da je podjetje 7S izvedlo storitev za 15 centov. Ker je bil naveden tudi datum storitve, je pobrskal po telefonu in opazil, da je takrat dobil sporočilo s številke 3939, v katerem ga knjižnica obvešča, da mu kmalu poteče rok izposoje za knjige. Hkrati je opazil, da je z iste številke pred dvema mesecema dobil tudi obvestilo o pregledu pri specialistu, a za to obvestilo ni plačal. Za kakšno pošiljanje sporočil gre, je zanimalo poslušalca, ki se ni spomnil, da bi ga v knjižnici ob vpisu kdo opozoril, da je storitev obveščanja s sms-ji plačljiva … Razmišljal je še, kako so zaščiteni njegovi osebni podatki, do katerih imata očitno dostop tudi posrednik, operater … in morda še kdo …


10.09.2019

V ozadju dodatka za delovno aktivnost je ideja o zaslužnih in nezaslužnih revnih

Uvedba dodatka za delovno aktivnost leta 2012 naj bi motivirala iskalce zaposlitve. Koliko ljudi bo načrtovana ukinitev dodatka za delovno aktivnost potisnila še globlje v revščino in socialno izključenost? Koliko bo med njimi enostarševskih družin? So za prejemnike denarne socialne pomoči, ki so več let izključeni s trga dela, na mizi sploh kakšne alternative? To je nekaj vprašanj, ki jih bomo pred razpravo o noveli zakona o socialno-varstvenih prejemkih v parlamentarnem odboru zastavili Valentini Vehovar s pristojnega ministrstva.


03.09.2019

Ključna ni količina napisanih nalog, ampak sta razumevanje in utrjevanje znanja

Snovi pri predmetih v osnovni šoli je prevec, še posebno matematike v prvem triletju, je prepricana Alenka Knez, inženirka strojništva in upokojena uciteljica strokovnih predmetov na trboveljski srednji tehniški šoli. Razlaga je za otroke prevec abstraktna, ne zajema življenjskih izkušenj, premalo je utrjevanja in premalo ustrezne motivacije, ugotavlja. Na portalu S.O.S. šola, ki ga je ustanovila, pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki, staršem pa svetuje, kako lahko tudi sami naredijo korak v pravo smer.


27.08.2019

Kaj danes gradimo in kako to vpliva na življenje v naših mestih

Če pogledamo sezname največjih gradenj v prestolnici in drugih slovenskih mestih, lahko hitro prepoznamo vzorec – večinoma se gradijo stanovanjski objekti srednjega in visokega cenovnega razreda, hoteli ter nakupovalna središča. Kako bodo novogradnje vplivale na kakovost življenja v mestih, so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo? Kako take gradnje vplivajo na življenjsko tkivo mesta, kako spreminjajo strukturo prebivalstva v posameznih četrtih in kaj bo ostalo za njimi, ko jih kot družba ne bomo več potrebovali? Kakšno je “življenje po smrti” nasedlih investicij v nakupovalna središča? Zakaj nekaterih “urbanih škrbin” ne zapolnimo po cela desetletja in zakaj veliki državotvorni projekti ostajajo na papirju? Gosti: raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman, podžupan MOL prof. Janez Koželj, direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin Foto: Bobo


20.08.2019

Mediji so zakon

Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji? 


13.08.2019

Algoritmi, roboti in Greta Thunberg

Izgorelost, ekologija, algoritmi. Sodobni človek ima veliko razlogov za zaskrbljenost. Kako se lahko rešimo, zakaj je vredno ohraniti upanje, komu sploh še verjeti? O sedanjosti in prihodnosti so na Valu 202 v preteklih mesecih razmišljali tudi filozofinja Renata Salecl, robotičarka Maša Jazbec in filozof Slavoj Žižek. Strnili smo povzetke njihovih misli. Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek


06.08.2019

Denarna pomoč ni dovolj, poskrbeti je treba, da pride na pravi naslov

Gospodarsko razvite države sveta, tudi Slovenija, veliko sredstev namenjajo mednarodnemu razvojnemu sodelovanju. Z denarjem skušajo pomagati revnim državam. Sicer plemenita dejanja pa so v praksi vse prevečkrat podrejena netransparentni porabi sredstev. Kako spremeniti nespodbudne trende, so razpravljali na mednarodni konferenci Eurodad, ki je junija potekala v Ljubljani. Ko govorimo o pomoči iz majhnih držav, kot je Slovenija, vse prevečkrat prevlada občutek, da je denar, namenjen državam v razvoju, le kapljica v morje.


30.07.2019

Kako nam bodo čedalje pogostejši vročinski valovi krojili življenje?

Tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, se bodo po napovedih meteorologov do leta 2050 podvojili. Kako nam bodo krojili življenje v prihodnje in zakaj postajajo vse bolj tudi javnozdravstveni problem? Pojasnjuje klimatolog Gregor Vertačnik.


23.07.2019

Turisti, pojdite domov

Pred svetovnim, evropskim in slovenskim turizmom je veliko izzivov, eden izmed njih je tudi čezmerni ali pretirani turizem, razlaga dr. Tanja Mihalič z ekonomske fakultete. Nezadovoljstvo turistov in domačinov zaradi pretirano visokih cen v poletni sezoni pa opisuje Toni Turčinov, župan hrvaške občine Murter-Kornati. Pred kratkim je o tem na Facebooku objavil zapis, ki je odmeval daleč naokrog.


17.07.2019

Miti o alkoholu

Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko manj od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.


16.07.2019

Mešanje kart na evropskem parketu

Glavna tema plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta bo glasovanje o potrditvi kandidatke za predsednico Evropske komisije – Ursule von der Layen. Kako se mešajo karte slaba dva meseca po evropskih volitvah, kaj bi (ne)izvolitev pomenila za Slovenijo ter njene interese in kateri so prednostni izzivi, ki čakajo evropske institucije v novem mandatu?


09.07.2019

Poletna šola EF v Ljubljani, stičišče vzhoda in zahoda

Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.


02.07.2019

Plastika naša vsakdanja

Po svetu vsako minuto kupimo milijon plastenk, v štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame ali pa vsako leto proizvedemo pet tisoč milijard plastičnih vrečk, če bi jih položili drugo zraven druge, bi sedemkrat obkrožili svet. V svetu vsak dan uporabimo pol milijona slamic. Ljudje smo postali odvisni od plastike – sploh tiste za enkratno uporabo, ki skupaj z ribiškimi odpadki prispeva h kar 80 % vseh odpadkov v oceanih. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov, kako zelo se je plastika zažrla v naš ekosistem, so Ekologi brez meja lani zagnali raziskovalni projekt Plastika naša vsakdanja. Kakšno je stanje ravnanja s plastiko v Sloveniji, kakšna je naša košarica dobrin in kdo so “velikih plastičnih pet” – z Jako Kranjcem iz društva Ekologi brez meja, dr. Andrejem Kržanom s Kemijskega inštituta ter Saro Neubauer, ki je posnela dokumentarec Cena plastike. Pripravila: Maja Stepančič


18.06.2019

Ogledalo podnebnega semaforja

Slovenija se je kot članica Evropske unije obvezala, da bo sledila zavezam Pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija. Kako kažejo projekcije in kakšne luči svetijo na lokalnih podnebnih semaforjih ter kako lahko Slovenija s svojimi ukrepi vpliva na globalni ravni?


Stran 21 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov