Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC
Nek svoj tvit, v katerem ste nas obvestili o odprtju podjetja za predelavo lesa v Kočevju, ste začeli: “Da v javnosti ne bodo samo afere in negativne zgodbe.” Je Gorenje, ki je že eno leto v Kitajskih rokah, zgodba o uspehu ?
Gorenje je zgodba, ki je za Slovenijo pomembna zaradi števila zaposlenih, zaradi vsebine dela. Mi smo veseli, da so v Gorenju uspeli najti partnerja, za katerega menimo, da je kredibilen in da bo Gorenju omogočil napredek. Seveda pa se je potrebno zavedati, da bo in da je v Gorenju marsikaj drugače kot je bilo do sedaj. Sedaj se igra na še večjem igrišču, kot se je igralo prej.
Mercator ni več slovenski in nimamo prav veliko besede pri strateških odločitvah. Nam oz. vam bo uspelo zaščititi slovenske dobavitelje? Verjamete obljubam, zavezam, ki jih izrekajo ljudje, ki so pred vašimi vrati dejali, da se gremo v Sloveniji socializem, oni pa prihajajo iz kapitalističnega sveta.
Najprej moram povedati, da je Mercator podjetje, ki je registrirano v Sloveniji in je slovensko podjetje. Seveda je pa v lasti tujih lastnikov. Mercator je pomembno podjetje z milijardo in pol prometa v Sloveniji. Ves čas si prizadevamo za zaščito slovenske dobaviteljske verige in zaposlenih. O tem smo imeli kar precej pogovorov z glavnimi lastniki.
Ampak, a verjamete njihovim zagotovilom?
Verjamem vsakemu dobronamernemu, ki kaj obljubi, zaupanje je dobra stvar, kontrola je pa še boljša. Mi bomo in še naprej spremljamo situacijo v Mercatorju. Pričakujem, da se bo v zelo hitrem času realiziral dogovor iz Sankt Peterburga, da bomo imeli sestanek med dobavitelji, Fortenovo in Sberbank o tem, na kak način se bo zagotovilo slovenskim dobaviteljem sodelovanje z Mercatorjem pod konkurenčnimi pogoji. Če pridemo do tega zaključka, potem me za naše dobavitelje ni strah.
Magna, njeno investicijo v lakirnico v Hočah podpirate od čistega začetka. Sedaj o njej govorite tudi kot o nekakšnem vzorčnem primeru.
Ponosen sem na to, da smo v preteklem obdobju (v času prejšnje vlade) realizirali prve tri prave greenfield investicije v samostojni Sloveniji. To so pomembni mejniki. Gre za Magno, Yaskavo in Lonstroff v Logatcu, ki je sicer brownfield investicija. Jaz sem alergičen na vaše novinarske ocene, da gre za lakirnico in to lahko povem čisto odkrito. To je prva faza ogromnega projekta. Ta faza je stala nekaj čez 40 milijonov in zavezuje lastnika, da do konca oktobra 2022 zaposli 404 ljudi v Hočah in jih mora imeti zaposlene pet let. V nasprotnem primeru morajo vsa sredstva, ki smo jih odobrili za prvo fazo, to pa je 18 milijonov, od česar so dobili že okoli 12 milijonov, vrniti z obrestmi. Posel imamo zavarovan in jamčen z bančno garancijo.
Mi moramo vzpostaviti pogoje za izvedbo 2. in 3. faze, ki se bosta začeli izvajati spomladi prihodnje leto. Vrednost teh dveh faz je približno 540 milijonov evrov, za 2950 dodatnih zaposlenih in za proizvodnjo 160.000 avtomobilov na lokaciji v Mariboru.
Prišli smo samo do tega, da so državni uradniki delali hitro. In to je standard za katerega pričakujem, da bo uporabljen pri vseh, ne samo pri posameznih investitorjih. Danes imamo na ARSO preko 300 zahtevkov za investicije v Sloveniji, se pravi zahtevkov za okoljevarstvena soglasja. To je velika garancija, da je Slovenija postala investicijsko zanimiva za domače in za tuje investitorje.
Pri okoljevarstvenih soglasjih ne smemo preveč hiteti …
Državni uradniki morajo ukrepati in dajati odgovore v okviru rokov, ki so v zakonih zapisani. Pred nami je strahovit izziv, saj želimo na eni strani imeti v Sloveniji razvoj, na drugi strani pa mora biti ta razvoj okoljsko odgovorno naravnan.
Rekli ste, da ste alergični na besedo lakirnica. Pri besedah se hitro zgodi, da se ne razumemo povsem in si moramo kaj razložiti ali se kdaj celo opravičiti. Spomnim se, da ste se za nekaj izrečenih besed v povezavi z Magno opravičili, pa se ne spomnim, ali za močvirnike ali za ekoteroriste.
Govoril sem o ljudeh, ki so zavirali razvoj tega projekta, predvsem zato, ker so se bali in se še bojijo, da se bo v Mariboru in okolici zgodil premik, da bo treba delovno silo bolje plačati. Magna je prinesla v ta prostor velik veter s plačo 1250 € neto. Če ne bodo ostali podjetniki temu sledili, se bo ta prostor neodvisno od Magne izpraznil in se bodo vsi preselili preko severne meje. Kdor tega ne razume, mu ne moramo jaz in podobno misleči pomagati.
V primeru Magne je bilo potrebno zbuditi Maribor in okolico v tistem času. Takrat sem ostal sam s sodelavci v tem projektu, ker so vsi modro molčali. V Mariboru imajo navado, da jim je za vse kriva Ljubljana. Po tisti moji provokativni izjavi, ki je bila namenjena točno določenim ljudem. Ta dva človeka nista iz tega konca, sta poturici. Ta izraz sem takrat uporabil.
Ampak mene skrbi tudi za kite, ki jih tukaj nimamo.
Tudi mene, ampak mi lahko vplivamo na tisto, kar je v naših rokah. Sedaj moramo poskrbeti, da se bo na našem prostoru odgovorno ravnalo do okolja in če bomo mi in še kdo večji temu sledili, potem bomo pozitivno vplivali v svetovnem merilu na napredek na okoljskem področju. Podnebne spremembe so tiste, o katerih ne moremo več diskutirati, ali se bomo tega problema lotili ali ne.
Saj se bo ta problem lotil nas. Sedaj pa Adria Airways, najbolj boleča tema zadnjih let. Konec septembra smo po vaših izjavah še lahko sklepali, da verjamete v rešitev. Kaj pa danes?
Mi se z Adrio kot vlada ukvarjamo že od začetka letošnjega leta, ko smo se seznanili s stanjem v Adrii in ji bili pripravljeni pomagati. Imeli smo samo en pogoj, da dobimo vzdržen poslovni načrt, na osnovi katerega se bi lahko vlada na takšen ali drugačen način po zakoniti poti vključila v reševanje. Pa ga nismo dobili. Ko so se zadeve še bolj zaostrile, smo bili pripravljeni vstopiti v Adrio in jo prestrukturirati. Ko smo dobili številke, smo videli, da je luknja tako velika, da je to nevzdržno in bi bilo neodgovorno to početi. Zato imamo v tem trenutku samo dve možnosti, da bo trg zadeve pripeljal do povezanosti z Evropo in svetom. Na drugi strani pa proučujemo možnost, da se ustanovi letalski prevoznik, ne samo s strani vlade, ampak v sodelovanju s konkretnim in uspešnim partnerjem iz panoge. Ta odločitev bo morala biti sprejeta na vladi.
Imate v mislih že kak rok?
Nimamo nobenega roka v mislih. Treba je hitro ravnati, če hočemo karkoli narediti v tej smeri, moramo izkoristiti moč znanja v bivšem podjetju, dokler še obstaja in je na razpolago. Če bomo to zamudili, se nam bodo vsi kadri razkropili po svetu in ne bomo imeli prave možnosti za ustanovitev novega podjetja.
Toliko je strokovnjakov za Adrio kot za nogomet. Karkoli bomo naredili, bomo naredili na osnovi številk. Mislim, da Slovenija brez takšnega ali drugačnega letalskega podjetja ne bo nikoli več tako dobro povezana z Evropo, kot je bila doslej.
Dejstvo je, da se je z Adrio v preteklem obdobju, ko še ni bila v privatni lasti, delalo neodgovorno, dokapitalizirali smo jo s 70 milijoni evrov, po letu 2012 pa nismo mogli več pomagati, ker je dobila dovolj državne pomoči. Bila je v težavah, bila je na listi za prodajo. Ali je bilo to prav ali ne, bo odločalo računsko sodišče. Naša naloga je, da najdemo morebitno rešitev.
Vi ste rešitvi z novo letalsko družbo naklonjeni, če boste za to našli argumente in podporo.
Če bodo to podprle številke in če bomo imeli partnerja, ki bo sodeloval pri tej zgodbi. V tem času se intenzivno opravljajo pogovori s strani relevantnih državnih inštitucij, potencialnih partnerjev in velikih igralcev mimo katerih ne moremo iti v tej smeri, to je večji evropski prevoznik Lufthanse.
Državni turistični holding. Kdaj bo zaživel?
Turizem je pomembna gospodarska dejavnost v okviru naše ekonomije. Prispeva 13 % bruto družbenega produkta. Želimo biti aktivna, zelena, zdrava destinacija za petzvezdična doživetja. Imamo pa en velik problem, da je 70 % vseh hotelskih kapacitet v državnih rokah in da morajo tudi te kapacitete iti v smer petih zvezdic. Lastništvo je razporejeno na veliko število akterjev in to je nemogoča situacija, v kateri je veliko različnih interesov, gre za ogromne vrednosti. Mi si bomo prizadevali, da bo prestrukturiranje turizma izvedla državna ustanova v korist podjetij, ki jih bomo prestrukturirali, v korist države Slovenije in v korist slovenskega turizma. Prizadevali si bomo, da ne bodo drugi tega delali v svojo korist in na naš račun. Tukaj se začnejo vse te borbe za vpliv. Vlada bo sprejela letni načrt upravljanja s turističnimi kapacitetami in verjamem, da bomo šli po tej poti naprej. Seveda pa bo še padalo po vseh, ki si bomo prizadevali, da se zadeva ne odtuji in proda prehitro, prepoceni in nepravemu lastniku.
Turizem znate zelo dobro braniti in zagovarjati. A tisto o sto milijonih drži?
Ne drži. Gre za vsoto, ki jo navajajo tisti, ki bi želeli preprečiti, da se zgodi holding. Mi bomo izgubili sto milijonov, če projekta ne bomo uresničili.
Se še vedno strinjate z mislijo, ki ste jo izrekli po Prešernovi proslavi, da kdor ne dela, naj ne je?
To sem izrekel zaradi govora, ki sem ga dojel kot sovražnega. Citiral sem slovenski pregovor. Včasih je treba komu tudi kaj povedati nazaj. Nimajo zgolj eni pravice, da napadajo druge in pljuvajo po njih, ko pa dobijo udarec nazaj, je pa vik in krik. Vzgojen sem tako, da se borim in branim tisto, kar smo počeli. Prizadevali si bomo, da bomo socialna država, da bomo omogočili ljudem, ki lahko delajo, da delajo in da dobijo za delo dostojno plačilo. Da pa tistim, ki tega ne zmorejo, imajo kakšne omejitve, država pomaga. Ne bomo pa si dovolili, da se bo ta sistem zlorabljal.
“Če ta trenutek mati samohranilka z enim otrokom izgubi dodatek, bo ob 197 evrov. Če mati z dvema otrokoma izgubi dodatek, pa bo ob 205 evrov mesečno,” je dejala Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Moste–Polje. Govorim o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost.
Vsi skupaj manipulirate s samohranilkami. Najprej je treba povedati, da je bil dodatek za delovno aktivnost sprejet po krizi, da bi pomagal tistim, ki ne delajo. Danes je to popolnoma kontraproduktiven ukrep, ker spodbuja delovno neaktivnost. V Sloveniji zdaj primanjkuje delovne sile in mi moramo vsem, ki lahko delajo, omogočiti, da delajo.
Za dostojen zaslužek.
Absolutno. Danes je situacija, ko vi lahko izbirate delo. Do leta 2014 je bilo 140.000 nezaposlenih, danes jih je manj kot 70.000. Delodajalci ne dobijo delavcev, tudi se bodo morali zganiti, sicer jim bodo vsi delavci odšli čez mejo. Imeti moramo take ukrepe, ki bodo delovno aktivnim omogočali, da bodo delali, ne pa da se bodo skrivali za socialnimi pomočmi. Samohranilke se pa zlorablja za doseganje nekih drugih ciljev. Tistim, ki potrebujejo socialno podporo, jo moramo omogočiti, tistim, ki pa so sposobni za delo, pa je ne moremo dajati.
Zanje pa velja, kdor ne dela, naj ne je?
Absolutno.
“Sem trmast, glasen, včasih tudi obmolknem, ker se kot gospodarstvenik zavedam, da je po veliko govorjenja treba delati.” To ste dejali po izvolitvi za predsednika SMC. Niti mesec dni ni od tega, kar ste postali predsednik te stranke. Kam plove barka SMC?
Naša barka plove. Naša barka je stabilna barka, ima 10 poslancev, 4 ministre in 52 odborov po celi Sloveniji. Smo in bomo stabilen člen koalicije iz dveh razlogov: zato ker je to potrebno za dobro Slovenije in drugič, če posel začnemo, bomo naredili vse, da ga tudi dokončamo. Želimo in delamo na treh stebrih: socialnost, liberalnost in razvojna usmerjenost. Smo aktualna sila in v prihodnosti bomo močna liberalna stranka.
Koliko ministric in ministrov bo v naslednjem mandatu v vladi?
Nikoli nisem napovedoval. Najprej skoči, potem reci hop, pravi slovenski pregovor. Mi delamo.
TV enem izmed tvitov ste napisali #matrsmdobr. Postali ste znani po svojih tvitih. Jih pišete sami?
Tega sigurno jaz nisem napisal. Mislim, da to ni moje ali pa ste vzeli iz konteksta.
Malo ste se poigravali z besedami, ker je nekdo trdil, da vse zmorete.
Sedaj že vem, na kaj mislite.
Ampak ključnik je dober. Pišete tvite sami ali vam kdaj kdo tudi malo pomaga?
Ko gre za takšne provokativne tvite, sodelujem. Pri ostalih pa imam sodelavce, ker je preveč vsega, da bi zmogel sam. Sem pa ponosen na tvit, ki smo ga napisali pred dvema letoma, s katerim smo preprečili takratnemu vodstvu SDH, da bi si v popolnoma neprimernem času na neprimernih osnovah povečalo plače na petnajst tisoč evrov. Tvit je orodje, najprej sem bil nanj zelo alergičen, ampak sedaj, ko vidim, da težko pridem v nekatere medije, pa je twitter priložnost, da lahko izražam svoja prepričanja in to skušam po najboljših močeh tudi izkoristiti.
Bili ste direktor Term Olimia. Prej so bile to Atomske toplice. Glede na načrte vlade z nuklearko in drugim blokom, menite, da bi bilo ime sedaj manj moteče?
To je težko vprašanje. Jaz sem v terme prišel 1. julija 1999. Kmalu smo spremenili ime. V svoji karieri sem saniral štiri podjetja, sedaj sem že drugič minister, a ta sprememba imena je bila zame najtežja naloga, zaradi občutljivih razprav v mojem domačem okolju. Od starega imena smo se poslovili zaradi razvojne usmerjenosti v naravo, zdravje, tradicijo okolja, ki je temelj term z željo, da pridobijo tuje goste. Beseda atom v imenu je bila na nemškem govornem področju, ki je za terme najpomembnejše, neprimerna. To je bilo težko razložiti mojim sokrajanom domačinom, saj so bili na Atomske toplice zelo navezani, a se je pokazalo, da smo se odločili prav. Danes nikogar več ne moti novo ime.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC
Nek svoj tvit, v katerem ste nas obvestili o odprtju podjetja za predelavo lesa v Kočevju, ste začeli: “Da v javnosti ne bodo samo afere in negativne zgodbe.” Je Gorenje, ki je že eno leto v Kitajskih rokah, zgodba o uspehu ?
Gorenje je zgodba, ki je za Slovenijo pomembna zaradi števila zaposlenih, zaradi vsebine dela. Mi smo veseli, da so v Gorenju uspeli najti partnerja, za katerega menimo, da je kredibilen in da bo Gorenju omogočil napredek. Seveda pa se je potrebno zavedati, da bo in da je v Gorenju marsikaj drugače kot je bilo do sedaj. Sedaj se igra na še večjem igrišču, kot se je igralo prej.
Mercator ni več slovenski in nimamo prav veliko besede pri strateških odločitvah. Nam oz. vam bo uspelo zaščititi slovenske dobavitelje? Verjamete obljubam, zavezam, ki jih izrekajo ljudje, ki so pred vašimi vrati dejali, da se gremo v Sloveniji socializem, oni pa prihajajo iz kapitalističnega sveta.
Najprej moram povedati, da je Mercator podjetje, ki je registrirano v Sloveniji in je slovensko podjetje. Seveda je pa v lasti tujih lastnikov. Mercator je pomembno podjetje z milijardo in pol prometa v Sloveniji. Ves čas si prizadevamo za zaščito slovenske dobaviteljske verige in zaposlenih. O tem smo imeli kar precej pogovorov z glavnimi lastniki.
Ampak, a verjamete njihovim zagotovilom?
Verjamem vsakemu dobronamernemu, ki kaj obljubi, zaupanje je dobra stvar, kontrola je pa še boljša. Mi bomo in še naprej spremljamo situacijo v Mercatorju. Pričakujem, da se bo v zelo hitrem času realiziral dogovor iz Sankt Peterburga, da bomo imeli sestanek med dobavitelji, Fortenovo in Sberbank o tem, na kak način se bo zagotovilo slovenskim dobaviteljem sodelovanje z Mercatorjem pod konkurenčnimi pogoji. Če pridemo do tega zaključka, potem me za naše dobavitelje ni strah.
Magna, njeno investicijo v lakirnico v Hočah podpirate od čistega začetka. Sedaj o njej govorite tudi kot o nekakšnem vzorčnem primeru.
Ponosen sem na to, da smo v preteklem obdobju (v času prejšnje vlade) realizirali prve tri prave greenfield investicije v samostojni Sloveniji. To so pomembni mejniki. Gre za Magno, Yaskavo in Lonstroff v Logatcu, ki je sicer brownfield investicija. Jaz sem alergičen na vaše novinarske ocene, da gre za lakirnico in to lahko povem čisto odkrito. To je prva faza ogromnega projekta. Ta faza je stala nekaj čez 40 milijonov in zavezuje lastnika, da do konca oktobra 2022 zaposli 404 ljudi v Hočah in jih mora imeti zaposlene pet let. V nasprotnem primeru morajo vsa sredstva, ki smo jih odobrili za prvo fazo, to pa je 18 milijonov, od česar so dobili že okoli 12 milijonov, vrniti z obrestmi. Posel imamo zavarovan in jamčen z bančno garancijo.
Mi moramo vzpostaviti pogoje za izvedbo 2. in 3. faze, ki se bosta začeli izvajati spomladi prihodnje leto. Vrednost teh dveh faz je približno 540 milijonov evrov, za 2950 dodatnih zaposlenih in za proizvodnjo 160.000 avtomobilov na lokaciji v Mariboru.
Prišli smo samo do tega, da so državni uradniki delali hitro. In to je standard za katerega pričakujem, da bo uporabljen pri vseh, ne samo pri posameznih investitorjih. Danes imamo na ARSO preko 300 zahtevkov za investicije v Sloveniji, se pravi zahtevkov za okoljevarstvena soglasja. To je velika garancija, da je Slovenija postala investicijsko zanimiva za domače in za tuje investitorje.
Pri okoljevarstvenih soglasjih ne smemo preveč hiteti …
Državni uradniki morajo ukrepati in dajati odgovore v okviru rokov, ki so v zakonih zapisani. Pred nami je strahovit izziv, saj želimo na eni strani imeti v Sloveniji razvoj, na drugi strani pa mora biti ta razvoj okoljsko odgovorno naravnan.
Rekli ste, da ste alergični na besedo lakirnica. Pri besedah se hitro zgodi, da se ne razumemo povsem in si moramo kaj razložiti ali se kdaj celo opravičiti. Spomnim se, da ste se za nekaj izrečenih besed v povezavi z Magno opravičili, pa se ne spomnim, ali za močvirnike ali za ekoteroriste.
Govoril sem o ljudeh, ki so zavirali razvoj tega projekta, predvsem zato, ker so se bali in se še bojijo, da se bo v Mariboru in okolici zgodil premik, da bo treba delovno silo bolje plačati. Magna je prinesla v ta prostor velik veter s plačo 1250 € neto. Če ne bodo ostali podjetniki temu sledili, se bo ta prostor neodvisno od Magne izpraznil in se bodo vsi preselili preko severne meje. Kdor tega ne razume, mu ne moramo jaz in podobno misleči pomagati.
V primeru Magne je bilo potrebno zbuditi Maribor in okolico v tistem času. Takrat sem ostal sam s sodelavci v tem projektu, ker so vsi modro molčali. V Mariboru imajo navado, da jim je za vse kriva Ljubljana. Po tisti moji provokativni izjavi, ki je bila namenjena točno določenim ljudem. Ta dva človeka nista iz tega konca, sta poturici. Ta izraz sem takrat uporabil.
Ampak mene skrbi tudi za kite, ki jih tukaj nimamo.
Tudi mene, ampak mi lahko vplivamo na tisto, kar je v naših rokah. Sedaj moramo poskrbeti, da se bo na našem prostoru odgovorno ravnalo do okolja in če bomo mi in še kdo večji temu sledili, potem bomo pozitivno vplivali v svetovnem merilu na napredek na okoljskem področju. Podnebne spremembe so tiste, o katerih ne moremo več diskutirati, ali se bomo tega problema lotili ali ne.
Saj se bo ta problem lotil nas. Sedaj pa Adria Airways, najbolj boleča tema zadnjih let. Konec septembra smo po vaših izjavah še lahko sklepali, da verjamete v rešitev. Kaj pa danes?
Mi se z Adrio kot vlada ukvarjamo že od začetka letošnjega leta, ko smo se seznanili s stanjem v Adrii in ji bili pripravljeni pomagati. Imeli smo samo en pogoj, da dobimo vzdržen poslovni načrt, na osnovi katerega se bi lahko vlada na takšen ali drugačen način po zakoniti poti vključila v reševanje. Pa ga nismo dobili. Ko so se zadeve še bolj zaostrile, smo bili pripravljeni vstopiti v Adrio in jo prestrukturirati. Ko smo dobili številke, smo videli, da je luknja tako velika, da je to nevzdržno in bi bilo neodgovorno to početi. Zato imamo v tem trenutku samo dve možnosti, da bo trg zadeve pripeljal do povezanosti z Evropo in svetom. Na drugi strani pa proučujemo možnost, da se ustanovi letalski prevoznik, ne samo s strani vlade, ampak v sodelovanju s konkretnim in uspešnim partnerjem iz panoge. Ta odločitev bo morala biti sprejeta na vladi.
Imate v mislih že kak rok?
Nimamo nobenega roka v mislih. Treba je hitro ravnati, če hočemo karkoli narediti v tej smeri, moramo izkoristiti moč znanja v bivšem podjetju, dokler še obstaja in je na razpolago. Če bomo to zamudili, se nam bodo vsi kadri razkropili po svetu in ne bomo imeli prave možnosti za ustanovitev novega podjetja.
Toliko je strokovnjakov za Adrio kot za nogomet. Karkoli bomo naredili, bomo naredili na osnovi številk. Mislim, da Slovenija brez takšnega ali drugačnega letalskega podjetja ne bo nikoli več tako dobro povezana z Evropo, kot je bila doslej.
Dejstvo je, da se je z Adrio v preteklem obdobju, ko še ni bila v privatni lasti, delalo neodgovorno, dokapitalizirali smo jo s 70 milijoni evrov, po letu 2012 pa nismo mogli več pomagati, ker je dobila dovolj državne pomoči. Bila je v težavah, bila je na listi za prodajo. Ali je bilo to prav ali ne, bo odločalo računsko sodišče. Naša naloga je, da najdemo morebitno rešitev.
Vi ste rešitvi z novo letalsko družbo naklonjeni, če boste za to našli argumente in podporo.
Če bodo to podprle številke in če bomo imeli partnerja, ki bo sodeloval pri tej zgodbi. V tem času se intenzivno opravljajo pogovori s strani relevantnih državnih inštitucij, potencialnih partnerjev in velikih igralcev mimo katerih ne moremo iti v tej smeri, to je večji evropski prevoznik Lufthanse.
Državni turistični holding. Kdaj bo zaživel?
Turizem je pomembna gospodarska dejavnost v okviru naše ekonomije. Prispeva 13 % bruto družbenega produkta. Želimo biti aktivna, zelena, zdrava destinacija za petzvezdična doživetja. Imamo pa en velik problem, da je 70 % vseh hotelskih kapacitet v državnih rokah in da morajo tudi te kapacitete iti v smer petih zvezdic. Lastništvo je razporejeno na veliko število akterjev in to je nemogoča situacija, v kateri je veliko različnih interesov, gre za ogromne vrednosti. Mi si bomo prizadevali, da bo prestrukturiranje turizma izvedla državna ustanova v korist podjetij, ki jih bomo prestrukturirali, v korist države Slovenije in v korist slovenskega turizma. Prizadevali si bomo, da ne bodo drugi tega delali v svojo korist in na naš račun. Tukaj se začnejo vse te borbe za vpliv. Vlada bo sprejela letni načrt upravljanja s turističnimi kapacitetami in verjamem, da bomo šli po tej poti naprej. Seveda pa bo še padalo po vseh, ki si bomo prizadevali, da se zadeva ne odtuji in proda prehitro, prepoceni in nepravemu lastniku.
Turizem znate zelo dobro braniti in zagovarjati. A tisto o sto milijonih drži?
Ne drži. Gre za vsoto, ki jo navajajo tisti, ki bi želeli preprečiti, da se zgodi holding. Mi bomo izgubili sto milijonov, če projekta ne bomo uresničili.
Se še vedno strinjate z mislijo, ki ste jo izrekli po Prešernovi proslavi, da kdor ne dela, naj ne je?
To sem izrekel zaradi govora, ki sem ga dojel kot sovražnega. Citiral sem slovenski pregovor. Včasih je treba komu tudi kaj povedati nazaj. Nimajo zgolj eni pravice, da napadajo druge in pljuvajo po njih, ko pa dobijo udarec nazaj, je pa vik in krik. Vzgojen sem tako, da se borim in branim tisto, kar smo počeli. Prizadevali si bomo, da bomo socialna država, da bomo omogočili ljudem, ki lahko delajo, da delajo in da dobijo za delo dostojno plačilo. Da pa tistim, ki tega ne zmorejo, imajo kakšne omejitve, država pomaga. Ne bomo pa si dovolili, da se bo ta sistem zlorabljal.
“Če ta trenutek mati samohranilka z enim otrokom izgubi dodatek, bo ob 197 evrov. Če mati z dvema otrokoma izgubi dodatek, pa bo ob 205 evrov mesečno,” je dejala Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Moste–Polje. Govorim o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost.
Vsi skupaj manipulirate s samohranilkami. Najprej je treba povedati, da je bil dodatek za delovno aktivnost sprejet po krizi, da bi pomagal tistim, ki ne delajo. Danes je to popolnoma kontraproduktiven ukrep, ker spodbuja delovno neaktivnost. V Sloveniji zdaj primanjkuje delovne sile in mi moramo vsem, ki lahko delajo, omogočiti, da delajo.
Za dostojen zaslužek.
Absolutno. Danes je situacija, ko vi lahko izbirate delo. Do leta 2014 je bilo 140.000 nezaposlenih, danes jih je manj kot 70.000. Delodajalci ne dobijo delavcev, tudi se bodo morali zganiti, sicer jim bodo vsi delavci odšli čez mejo. Imeti moramo take ukrepe, ki bodo delovno aktivnim omogočali, da bodo delali, ne pa da se bodo skrivali za socialnimi pomočmi. Samohranilke se pa zlorablja za doseganje nekih drugih ciljev. Tistim, ki potrebujejo socialno podporo, jo moramo omogočiti, tistim, ki pa so sposobni za delo, pa je ne moremo dajati.
Zanje pa velja, kdor ne dela, naj ne je?
Absolutno.
“Sem trmast, glasen, včasih tudi obmolknem, ker se kot gospodarstvenik zavedam, da je po veliko govorjenja treba delati.” To ste dejali po izvolitvi za predsednika SMC. Niti mesec dni ni od tega, kar ste postali predsednik te stranke. Kam plove barka SMC?
Naša barka plove. Naša barka je stabilna barka, ima 10 poslancev, 4 ministre in 52 odborov po celi Sloveniji. Smo in bomo stabilen člen koalicije iz dveh razlogov: zato ker je to potrebno za dobro Slovenije in drugič, če posel začnemo, bomo naredili vse, da ga tudi dokončamo. Želimo in delamo na treh stebrih: socialnost, liberalnost in razvojna usmerjenost. Smo aktualna sila in v prihodnosti bomo močna liberalna stranka.
Koliko ministric in ministrov bo v naslednjem mandatu v vladi?
Nikoli nisem napovedoval. Najprej skoči, potem reci hop, pravi slovenski pregovor. Mi delamo.
TV enem izmed tvitov ste napisali #matrsmdobr. Postali ste znani po svojih tvitih. Jih pišete sami?
Tega sigurno jaz nisem napisal. Mislim, da to ni moje ali pa ste vzeli iz konteksta.
Malo ste se poigravali z besedami, ker je nekdo trdil, da vse zmorete.
Sedaj že vem, na kaj mislite.
Ampak ključnik je dober. Pišete tvite sami ali vam kdaj kdo tudi malo pomaga?
Ko gre za takšne provokativne tvite, sodelujem. Pri ostalih pa imam sodelavce, ker je preveč vsega, da bi zmogel sam. Sem pa ponosen na tvit, ki smo ga napisali pred dvema letoma, s katerim smo preprečili takratnemu vodstvu SDH, da bi si v popolnoma neprimernem času na neprimernih osnovah povečalo plače na petnajst tisoč evrov. Tvit je orodje, najprej sem bil nanj zelo alergičen, ampak sedaj, ko vidim, da težko pridem v nekatere medije, pa je twitter priložnost, da lahko izražam svoja prepričanja in to skušam po najboljših močeh tudi izkoristiti.
Bili ste direktor Term Olimia. Prej so bile to Atomske toplice. Glede na načrte vlade z nuklearko in drugim blokom, menite, da bi bilo ime sedaj manj moteče?
To je težko vprašanje. Jaz sem v terme prišel 1. julija 1999. Kmalu smo spremenili ime. V svoji karieri sem saniral štiri podjetja, sedaj sem že drugič minister, a ta sprememba imena je bila zame najtežja naloga, zaradi občutljivih razprav v mojem domačem okolju. Od starega imena smo se poslovili zaradi razvojne usmerjenosti v naravo, zdravje, tradicijo okolja, ki je temelj term z željo, da pridobijo tuje goste. Beseda atom v imenu je bila na nemškem govornem področju, ki je za terme najpomembnejše, neprimerna. To je bilo težko razložiti mojim sokrajanom domačinom, saj so bili na Atomske toplice zelo navezani, a se je pokazalo, da smo se odločili prav. Danes nikogar več ne moti novo ime.
Super volilno leto na Zemlji se bliža koncu. Po indijskih, evropskih, britanskih in še mnogih drugih pomembnih volitvah so na vrsti še volitve v Združenih državah Amerike. Z druge strani Atlantika sporočajo, da so to spet najpomembnejše volitve v zgodovini, da se odloča tudi o usodi demokracije ter sveta.
Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije je po pandemiji več šoloobveznih otrok poročalo o spletnem ustrahovanju kot pred njo. Poročilo navaja, da je nujna potreba po izobraževanju mladih, družin in šol o oblikah spletnega ustrahovanja in njegovih posledicah. Kljub vse večji ozaveščenosti o škodljivosti prezgodnje uporabe digitalnih naprav in posledično družabnih omrežij pa se število žrtev ne zmanjšuje. Podatki, ki so jih letos predstavili pri Globalnem inštitutu za varnost otrok Childlight na Univerzi v Edinburgu, kažejo, da je bil eden od osmih otrok na svetu oziroma približno 302 milijona mladih v preteklem letu žrtev fotografiranja brez privolitve, deljenja in izpostavljenosti golih fotografij in videov ali spletnega nadlegovanja in izsiljevanja. Mladi, sodelujoči v oddaji, pravijo, da so sami že prejeli kakšne neprimerne vsebine ali pa poznajo nekoga, ki je bil žrtev spletne zlorabe.
Takojšnja prekinitev uporabe protizakonitith prisilnih sredstev, prevzem odgovornosti direktorja in tudi ostalih podrejenih vodij za neustrezno ukrepanje, določitev ukrepov zoper storilca dejanj nasilja, trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja, takojšnja ustavitev ustrahovanja, psihičnega nasilja in mobinga, takojšnje prenehanje izvajanja vseh prepovedanih metod, vzpostavitev politike nadzora nad porabo zdravil. To je samo nekaj od ukrepov iz poročila o sistemskem nadzoru pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana. Kaj se dogaja v najpomembnejši zdravstveni instituciji na področju duševnega zdravja? O čem govori molk odgovornih?
Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam?
Ne mine vrh Evropske unije ali srečanje evropskih ministrov, ne da bi razpravljali tudi o migracijah. Kje je po množičnem sprejemu beguncev leta 2015 evropska azilna in migracijska politika? Kam umestiti italijanski dogovor o migracijskem centru v Albaniji? In napoved poljske vlade o začasni ukinitvi pravice do azila? Kaj bo pomenil nov evropski migracijski pakt? Kako je v Sloveniji?
Če so še pred nekaj leti delodajalci lahko izbirali, koga od številnih prijavljenih prosilcev za delo bodo izbrali, je zdaj povsem drugače. Zaradi starajočega se prebivalstva je kljub rekordno nizki brezposelnosti na trgu dela bistveno manj nezaposlenih, demografski podatki pa kažejo, da bo teh iz leta v leto manj. Zato je toliko pomembneje premišljeno privabljanje generacije mladih, ki prihajajo na trg dela. Ti o svojem delu in poklicni karieri razmišljajo precej drugače kot starejše generacije, imajo drugačna pričakovanja in vrednote ter drugačen odnos do pripadnosti podjetju. Kakšne so prednosti, ki jih z mladostjo prinašajo, in na kaj bodo morali biti pozorni delodajalci, če bodo v vse bolj praznem kadrovskem bazenu želeli privabiti mlade?
Eden od ciljev sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti je tudi jasnejša ločnica med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom, predvsem z omejevanjem oziroma prepovedjo t. i. dvojnih praks – redno zaposlenih v javnih zavodih, ki prek s. p. opravljajo tudi popoldansko delo pri zasebnikih.
V času, ko si vse bolj obremenjeni gorski reševalci prizadevajo za ureditev svojega statusa, odločevalci iščejo možnosti, kako zaračunavati morebitne zlorabe gorske reševalne službe. Gorski reševalci so imeli letos 539 posredovanj. V 179-ih posredovanjih v gorah in na drugih težko dostopnih območjih je sodelovala policija, ki je pri pohodnikih ugotovila 27 primerov malomarnosti. Takšnih primerov ni veliko. Se pa zgodi, da predvsem tuji pohodniki neodgovorno izbirajo cilje, se izgubijo in so neprimerno opremljeni. Zato ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje pripravljajo uredbo, s katero bi vlada uzakonila plačilo stroškov reševanja za ugotovljeno malomarnost. Gorski reševalci, prostovoljci se s tem ne bodo ukvarjali, saj bodo še naprej pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.
V vojni v Gazi je bilo v zadnjem letu ubitih več otrok in žensk kot v enakem obdobju v katerem koli drugem konfliktu v zadnjih dveh desetletjih, je sporočila nevladna organizacija Oxfam. Večina enklave je porušene, ljudje so razseljeni, zadnji izraelski vdor v Libanon, napadi na Bejrut pa tudi Sirijo in Jemen pa nikakor ne kažejo na umirjanje razmer in končanje spopadov. Kaj ta vojna na Bližnjem vzhodu pomeni za mednarodni pravni red, kakšne so možnosti za razrešitev najdlje trajajočega konflikta, kako znova povrniti moč Organizaciji združenih narodov? O vsem tem s profesorjem mednarodnega prava, diplomatom Združenih narodov in nekdanjim predsednikom Slovenije dr. Danilom Türkom.
Pri Evropski komisiji bodo priporočili prepoved vseh oblik kajenja na zunanjih javnih prostorih in tako na države članice skušali vplivati v okviru širših prizadevanj za obvladovanje zdravstvenih tveganj. Kaj bi v praksi prepoved pomenila za gostince in koliko aerosoli iz elektronskih cigaret, ki se pogosto tržijo kot varnejša alternativa klasičnemu kajenju, v resnici mimoidoče izpostavljajo strupenim snovem?
Če Evropska unija ne bo spremenila smeri, bo evropska avtomobilska industrija propadla, odpuščenih bo na desettisoče delavcev, opozarja italijanski minister za industrijo Adolfo Urso, tudi Nemčija poziva Bruselj, naj omili cilje za zmanjšanje izpustov CO2 za avtomobile. Smo na pragu nove krize? Nekdaj je veljalo, da "ko kihne Nemčija, se prehladi vsa Evropa". O tem, v kakšni kondiciji je slovensko gospodarstvo in kako zelo nas morajo skrbeti razmere v Nemčiji z Bojanom Ivancem, glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije in Majo Derčar, dopisnico iz Nemčije.
Komisija za preprečevanje korupcije je v dvajsetih letih obstoja izpeljala številne preventivno-nadzorne dejavnosti, obravnavala veliko prijav in sprejela mnenja, priporočila in odločitve, s katerimi je povzročila burne odzive, številne odstope, doživela pa tudi brezbrižnost, molk in nespoštovanje svojih ugotovitev.
Slovenija je v kombinatoriki sestavljanja nove Evropske komisije dobila resor za širitev EU, ki je ena od dolgoletnih prioritet slovenske zunanje politike. Čeprav je širitev na Zahodni Balkan že nekaj let na mrtvi točki, je resor za širitev vseeno eno pomembnejših področij tega razreza, saj je z vključitvijo povojne obnove v Ukrajini dobil večjo geopolitično težo. Kako pomemben je ta resor za komisijo in EU, bo pokazala razdelitev sredstev, ki jih bo Evropska unija namenila za ta namen in dejanska podpora nadaljnji širitvi. Ali bo s slovensko komisarko Marto Kos širitev dobila nov zagon, se bodo postopki pospešili, kako so novico o morebitni slovenski komisarki sprejeli v balkanskih državah? To so vprašanja, ki jih zastavljamo poznavalcu mednarodnih odnosov Farisu Kočanu s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in našemu dopisniku z Balkana Boštjanu Anžinu.
"Farmacevtska stroka je jasna, konoplja spada med zdravilne rastline z dokazanimi farmakološkimi učinki," pravi eden od sogovornikov tokratnega Vročega mikrofona dr. Borut Štrukelj. Ni pa zdravilo za vse. Kaj počne vlada po posvetovalnih referendumih? Kdaj bomo dobili zakone, ki bodo regulirali področje? Kako je legalizacija vplivala na primer na boje med klani v nemških mestih in zakaj nameravajo Čehi narediti še pogumnejše korake pri legalizaciji v primerjavi z Nemci?
Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi?
V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.
Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?"
Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?
Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec?
Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?
Neveljaven email naslov