Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12.
Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?
Bo prostotrgovinski sporazum prinesel 80 novih pesticidov?
Danes po svetu poteka globalna akcija, ki jo različne nevladne organizacije organizirajo po vsem svetu. Nasprotujejo trgovinskim sporazumom TTIP, CETA in TiSA. Protestni shod je v središču Ljubljane organizirala tudi Koalicija proti tajnim sporazumom z geslom: Kratice, ki kratijo nam pravice!
Preverili smo, kaj o tajnih sporazumih menijo udeleženci protesta v Ljubljani.
Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo oziroma sporazum TTIP naj bi olajšalo nakup in prodajo blaga ter storitev med Evropsko unijo in Združenimi državami. Več kot 1.600.000 državljank in državljanov Evrope pa v TTIP-u vidi sporazum, ki bo marsikaj tudi otežil, predvsem zaščito in razvoj standardov na številnih področjih.
Izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Ajša Vodnik je prepričana, da bo čezatlantsko partnerstvo prineslo številne nove poslovne priložnosti, gospodarsko rast, odprtje novih delovnih mest in novih ustvarjalnih industrij. Standardi bodo po prepričanju direktorice AmCham postavljeni na zelo visoko raven. “Ne bomo nižali standardov,” pravi, “ampak jih bomo kvečjemu višali.”
V organizaciji Public Citizen’s so prostotrgovinsko politiko ZDA začeli spremljati še pred Severnoameriškim sporazumom o prosti trgovini pred več kot 20 leti. Direktorica mednarodnih kampanj v ameriški nevladni organizaciji Public Citizen’s.
Melinda St. Louis opozarja, da model tako imenovane proste trgovine, ki ga vsiljuje tudi sporazum TTIP, do zdaj ni koristil srednjemu razredu. “V preteklosti so se za preprosto besedno zvezo prosta trgovina skrivali zelo kompleksni in zapleteni dogovori, s katerimi so velike multinacionalne korporacije skušale prikriti svoje interese. S tajnimi trgovinskimi pogajanji so na račun javnosti dosegle to, česar niso mogle na demokratičen način. Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih meril. Zelo jasne so bile glede tega, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”
“Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”
Melinda St. Louis
V organizaciji Centru za mednarodno okoljsko zakonodajo CIEL so na podlagi zaupnih dokumentov, ki so pricurljali v javnost, in dokumentov, ki jih je Evropska komisija že objavila, so zaskrbljeni, da TTIP niža zdravstvene in okoljske standarde. David Azoulay iz pisarne CIEL v Ženevi opozarja na zastarelo regulacijo kemičnih sredstev v ZDA: “Tako je pomanjkljiva, da Združenim državam ne omogoča niti, da bi prepovedale azbest.« Na področju kozmetike je na primer v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah le 12-ih. »Harmonizacija bi pomenila, da bi nevarnejšo kozmetiko, ki jo uporabljajo v Združenih državah, lahko uporabljali tudi v Evropi.”
Azoulay opozarja, da v ZDA uporabljajo tudi več kot 80 pesticidov, ki so v EU prepovedani ali pa je njihova uporaba zelo omejena: “Pesticidna in kemična industrija želi ta sporazum izkoristiti in z njim prisiliti Evropsko unijo, da bo odprla svoj trg tem prepovedanim pesticidom, ter preprečiti, da bi uveljavila svoja previdnostna načela pri pesticidih, kemičnih snoveh nasploh ter pri zdravju in okolju.” TTIP bi po Azoulayevem mnenju v najboljšem primeru izjemno otežil kakršnokoli izboljšavo že obstoječih standardov.
Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozarja, da v EU standardi še niso povsod idealni: “Ravno se začenja raziskovati in znanstveno utemeljevati ‘koktajl učinek’ pesticidov v hrani. Jasno je, da bo to treba regulirati. S TTIP sporazumom se lahko ustavi vso nadaljnje delo na izboljševanju standardov.”
Tudi na področju hormonskih motilcev, ki lahko vplivajo na razvoj zarodka in povzročajo trajne posledice, je EU v začetni fazi urejanja področja. “Temu industrija zelo močno nasprotuje. V ZDA še niso niti tako daleč, da bi o tem začeli resno razpravljat. TTIP bi pomenil zaustavitev procesov urejanja področja v Evropi.”
Ameriška industrija želi prodreti na evropski trg tudi z gensko spremenjeno hrano in herbicidom glifosat, ki so ga dolgo promovirali kot najmanj škodljiv herbicid. “Zadnje raziskave kažejo sum na njegovo rakotvornost. Trgovinski sporazum lahko blokira marsikaj, kar bi bilo za zdravje ljudi potrebno,” opozarja Anamarija Slabe.
Podobne strahove imajo tudi v ZDA, saj bi nižanje standardov v EU otežil dvig standardov v ZDA. “Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj,” pravi Melinda St. Louis iz organizacije Public Citizen’s.
“Drugi primer so zelo skrajne določbe o intelektualni lastnini, ki v resnici nasprotujejo prosti trgovini. Te določbe širijo monopol velikih farmacevtskih podjetij ali pa na primer Hollywooda. Pri zdravilih to pomeni veliko oviro za proizvodnjo cenovno dostopnejših generičnih zdravil. Tudi aktivisti, ki se bojujejo za svobodni splet, so zelo zaskrbljeni zaradi zahrbtnih določb, ki bodo v sporazumu. Iz tajnih pogajanj o čezatlantskem partnerstvu z Evropo so pricurljale določbe, ki v resnici pomenijo uresničitev sanj velike industrije, namesto da bi izboljšale življenjski standard in preživetje delovnih ljudi.”
“Na podlagi prostotrgovinskih sporazumov lahko tuje korporacije na zasebnih razsodiščih zunaj obstoječega sodnega sistema tožijo državo, če zakonodaja na področjih, ki so v javnem interesu, na primer okolja ali javnega zdravja, zmanjšuje njihov dobiček. Zahtevajo lahko večmilijonske ali celo milijardne odškodnine, ki jih morajo plačati davkoplačevalci,” povzema analize obstoječih prostotrgovinskih sporazumov Melinda St. Louis.
Kot pojasnjujejo v organizaciji Public Citizen’s, je takih tožb vse več. “Zaradi ameriških prostotrgovinskih sporazumov in vlagateljskih pogodb so korporacije iztožile že za več kot 3 milijarde dolarjev davkoplačevalskega denarja, v postopkih, ki še niso končani, pa zahtevajo za več kot 38 milijard odškodnin.”
Goran Lukič iz ZSSS opozarja na primer Veolia proti Egiptu, v okviru katerega je mednarodna korporacija ob pomoči mehanizma ISDS vložila tožbo zaradi dviga minimalne plače. Sporazum bi tako lahko močno posegel tudi na področje delavskih pravic pri nas.
Kot pojasnjuje Andrej Gnezda iz Umanotere, se zaradi opozoril civilne in strokovne javnosti o mehanizmu ISDS, ki omogoča vlaganje tožb investitorjev proti državam na zasebnih razsodiščih, trenutno ne pogajajo. “So pa tudi veliki pritiski, tudi nekateri evropski poslanci se zavzemajo, da bi ta mehanizem ostal del sporazuma. Pričakujemo lahko, da bo v končni različici mehanizem vključen.”
Za steklarno Hrastnik je tržišče ZDA izredno zanimivo. Tam ima potencialno veliko dobrih kupcev, vendar so trenutno veljavne carine in preostali stroški prihoda na trg tako visoki, da je njena konkurenčnost slabša. Generalni direktor Andrej Božič pravi, da bi jim prostotrgovinski sporazum omogočal, da bi veliko leže prodali veliko več. Vendar nasprotuje tajnosti pogajanj. “Menim, da to ni prav. Vsak izmed nas bi moral vsaj približno vedeti, kaj ga čaka. Ne vidim nobenega razloga za tako hudo skrivnostnost. Kadar smo imeli tajne uradne liste, nas je navadno kaj udarilo po glavi.”
Anamarija Slabe meni, da ekonomski interes nikakor ne bi smel prevladati nad zdravjem, socialnimi vidiki in okoljem. “Morali bi se vprašati, ali ne bi bilo mogoče narediti smiselnega trgovinskega sporazuma, ki bi res vključeval samo tehnična merila. To bi bilo zares koristno za gospodarstvo – tako za mala kot za velika podjetja. Bilo bi zelo dobro z vidikov, ki jih navajajo zagovorniki, in tudi pregledno. Očitno to res ni pravi namen tega sporazuma. Vidi se, da gre za izjemno prevladujoč ekonomski interes, ki si skuša podrediti socialno in okoljsko plat, to pa ni sprejemljivo. To ni poštena igra, ni pošteno predstavljanje. Ne gre za čist trgovinski sporazum.”
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12.
Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?
Bo prostotrgovinski sporazum prinesel 80 novih pesticidov?
Danes po svetu poteka globalna akcija, ki jo različne nevladne organizacije organizirajo po vsem svetu. Nasprotujejo trgovinskim sporazumom TTIP, CETA in TiSA. Protestni shod je v središču Ljubljane organizirala tudi Koalicija proti tajnim sporazumom z geslom: Kratice, ki kratijo nam pravice!
Preverili smo, kaj o tajnih sporazumih menijo udeleženci protesta v Ljubljani.
Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo oziroma sporazum TTIP naj bi olajšalo nakup in prodajo blaga ter storitev med Evropsko unijo in Združenimi državami. Več kot 1.600.000 državljank in državljanov Evrope pa v TTIP-u vidi sporazum, ki bo marsikaj tudi otežil, predvsem zaščito in razvoj standardov na številnih področjih.
Izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Ajša Vodnik je prepričana, da bo čezatlantsko partnerstvo prineslo številne nove poslovne priložnosti, gospodarsko rast, odprtje novih delovnih mest in novih ustvarjalnih industrij. Standardi bodo po prepričanju direktorice AmCham postavljeni na zelo visoko raven. “Ne bomo nižali standardov,” pravi, “ampak jih bomo kvečjemu višali.”
V organizaciji Public Citizen’s so prostotrgovinsko politiko ZDA začeli spremljati še pred Severnoameriškim sporazumom o prosti trgovini pred več kot 20 leti. Direktorica mednarodnih kampanj v ameriški nevladni organizaciji Public Citizen’s.
Melinda St. Louis opozarja, da model tako imenovane proste trgovine, ki ga vsiljuje tudi sporazum TTIP, do zdaj ni koristil srednjemu razredu. “V preteklosti so se za preprosto besedno zvezo prosta trgovina skrivali zelo kompleksni in zapleteni dogovori, s katerimi so velike multinacionalne korporacije skušale prikriti svoje interese. S tajnimi trgovinskimi pogajanji so na račun javnosti dosegle to, česar niso mogle na demokratičen način. Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih meril. Zelo jasne so bile glede tega, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”
“Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj. Prostotrgovinski sporazumi povzdigujejo korporacije na raven nacionalnih držav.”
Melinda St. Louis
V organizaciji Centru za mednarodno okoljsko zakonodajo CIEL so na podlagi zaupnih dokumentov, ki so pricurljali v javnost, in dokumentov, ki jih je Evropska komisija že objavila, so zaskrbljeni, da TTIP niža zdravstvene in okoljske standarde. David Azoulay iz pisarne CIEL v Ženevi opozarja na zastarelo regulacijo kemičnih sredstev v ZDA: “Tako je pomanjkljiva, da Združenim državam ne omogoča niti, da bi prepovedale azbest.« Na področju kozmetike je na primer v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah le 12-ih. »Harmonizacija bi pomenila, da bi nevarnejšo kozmetiko, ki jo uporabljajo v Združenih državah, lahko uporabljali tudi v Evropi.”
Azoulay opozarja, da v ZDA uporabljajo tudi več kot 80 pesticidov, ki so v EU prepovedani ali pa je njihova uporaba zelo omejena: “Pesticidna in kemična industrija želi ta sporazum izkoristiti in z njim prisiliti Evropsko unijo, da bo odprla svoj trg tem prepovedanim pesticidom, ter preprečiti, da bi uveljavila svoja previdnostna načela pri pesticidih, kemičnih snoveh nasploh ter pri zdravju in okolju.” TTIP bi po Azoulayevem mnenju v najboljšem primeru izjemno otežil kakršnokoli izboljšavo že obstoječih standardov.
Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe opozarja, da v EU standardi še niso povsod idealni: “Ravno se začenja raziskovati in znanstveno utemeljevati ‘koktajl učinek’ pesticidov v hrani. Jasno je, da bo to treba regulirati. S TTIP sporazumom se lahko ustavi vso nadaljnje delo na izboljševanju standardov.”
Tudi na področju hormonskih motilcev, ki lahko vplivajo na razvoj zarodka in povzročajo trajne posledice, je EU v začetni fazi urejanja področja. “Temu industrija zelo močno nasprotuje. V ZDA še niso niti tako daleč, da bi o tem začeli resno razpravljat. TTIP bi pomenil zaustavitev procesov urejanja področja v Evropi.”
Ameriška industrija želi prodreti na evropski trg tudi z gensko spremenjeno hrano in herbicidom glifosat, ki so ga dolgo promovirali kot najmanj škodljiv herbicid. “Zadnje raziskave kažejo sum na njegovo rakotvornost. Trgovinski sporazum lahko blokira marsikaj, kar bi bilo za zdravje ljudi potrebno,” opozarja Anamarija Slabe.
Podobne strahove imajo tudi v ZDA, saj bi nižanje standardov v EU otežil dvig standardov v ZDA. “Vemo, da ameriška kmetijska industrija in velike korporacije v sporazumu vidijo priložnost za nižanje nekaterih evropskih standardov. Zelo jasne so bile, da je to njihov cilj,” pravi Melinda St. Louis iz organizacije Public Citizen’s.
“Drugi primer so zelo skrajne določbe o intelektualni lastnini, ki v resnici nasprotujejo prosti trgovini. Te določbe širijo monopol velikih farmacevtskih podjetij ali pa na primer Hollywooda. Pri zdravilih to pomeni veliko oviro za proizvodnjo cenovno dostopnejših generičnih zdravil. Tudi aktivisti, ki se bojujejo za svobodni splet, so zelo zaskrbljeni zaradi zahrbtnih določb, ki bodo v sporazumu. Iz tajnih pogajanj o čezatlantskem partnerstvu z Evropo so pricurljale določbe, ki v resnici pomenijo uresničitev sanj velike industrije, namesto da bi izboljšale življenjski standard in preživetje delovnih ljudi.”
“Na podlagi prostotrgovinskih sporazumov lahko tuje korporacije na zasebnih razsodiščih zunaj obstoječega sodnega sistema tožijo državo, če zakonodaja na področjih, ki so v javnem interesu, na primer okolja ali javnega zdravja, zmanjšuje njihov dobiček. Zahtevajo lahko večmilijonske ali celo milijardne odškodnine, ki jih morajo plačati davkoplačevalci,” povzema analize obstoječih prostotrgovinskih sporazumov Melinda St. Louis.
Kot pojasnjujejo v organizaciji Public Citizen’s, je takih tožb vse več. “Zaradi ameriških prostotrgovinskih sporazumov in vlagateljskih pogodb so korporacije iztožile že za več kot 3 milijarde dolarjev davkoplačevalskega denarja, v postopkih, ki še niso končani, pa zahtevajo za več kot 38 milijard odškodnin.”
Goran Lukič iz ZSSS opozarja na primer Veolia proti Egiptu, v okviru katerega je mednarodna korporacija ob pomoči mehanizma ISDS vložila tožbo zaradi dviga minimalne plače. Sporazum bi tako lahko močno posegel tudi na področje delavskih pravic pri nas.
Kot pojasnjuje Andrej Gnezda iz Umanotere, se zaradi opozoril civilne in strokovne javnosti o mehanizmu ISDS, ki omogoča vlaganje tožb investitorjev proti državam na zasebnih razsodiščih, trenutno ne pogajajo. “So pa tudi veliki pritiski, tudi nekateri evropski poslanci se zavzemajo, da bi ta mehanizem ostal del sporazuma. Pričakujemo lahko, da bo v končni različici mehanizem vključen.”
Za steklarno Hrastnik je tržišče ZDA izredno zanimivo. Tam ima potencialno veliko dobrih kupcev, vendar so trenutno veljavne carine in preostali stroški prihoda na trg tako visoki, da je njena konkurenčnost slabša. Generalni direktor Andrej Božič pravi, da bi jim prostotrgovinski sporazum omogočal, da bi veliko leže prodali veliko več. Vendar nasprotuje tajnosti pogajanj. “Menim, da to ni prav. Vsak izmed nas bi moral vsaj približno vedeti, kaj ga čaka. Ne vidim nobenega razloga za tako hudo skrivnostnost. Kadar smo imeli tajne uradne liste, nas je navadno kaj udarilo po glavi.”
Anamarija Slabe meni, da ekonomski interes nikakor ne bi smel prevladati nad zdravjem, socialnimi vidiki in okoljem. “Morali bi se vprašati, ali ne bi bilo mogoče narediti smiselnega trgovinskega sporazuma, ki bi res vključeval samo tehnična merila. To bi bilo zares koristno za gospodarstvo – tako za mala kot za velika podjetja. Bilo bi zelo dobro z vidikov, ki jih navajajo zagovorniki, in tudi pregledno. Očitno to res ni pravi namen tega sporazuma. Vidi se, da gre za izjemno prevladujoč ekonomski interes, ki si skuša podrediti socialno in okoljsko plat, to pa ni sprejemljivo. To ni poštena igra, ni pošteno predstavljanje. Ne gre za čist trgovinski sporazum.”
Eden od ciljev predloga novega stanovanjskega zakona, ki je prejšnji teden prišel v javno obravnavo, se glasi: varstvo etažnih lastnikov pred upravniki. Po predlogu bi upravnikom večstanovanjskih stavb prenehale pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki bi jih nadomestili petletni mandati. Upravniki bi bili vpisani v javni register. Bi se jih po novem dalo lažje ali težje zamenjati? Če bi zakon stopil v veljavo, koliko upravnikov bi izpolnjevalo njegove kriterije? Zakaj zakon ne predvideva zavarovanja poklicne odgovornosti upravnika? Ali se bodo zaradi zakona podražile upravniške storitve? V Vročem mikrofonu bomo soočili tri strani: etažne lastnike, upravnike in državo. Maji Derčar so se v studiu pridružili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič in predstavnik Združenja etažnih lastnikov Slovenije Iko Mayr. foto: Pixabay.com
Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC
Kaj se premika na slovenskem nepremičninskem trgu? Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Res veste, koliko je vredna vaša hiša in zakaj je sorodnikovo stanovanje v mestu veliko dražje? Kaj v zvezi z množičnim vrednotenjem nepremičnin vas zanima, skrbi? Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS.
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem v tokratnem Vročem mikrofonu odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. Novodobno novinarstvo zaznamujejo prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to tudi večkrat izpostavlja Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Enega največjih uspehov je na letošnjih evropskih volitvah dosegla poslanska skupina Zelenih. Svoj položaj je izboljšala za 24 poslanskih mandatov glede na prejšnje volitve. Kaj je bilo ključno pri tem, da so se Zeleni povzpeli na četrto mesto v Evropskem parlamentu, zakaj jim v vzhodni Evropi še vedno ne uspeva in kaj bo z njimi po brexitu? Sogovorniki: Ska Keller, Magid, Molly Scott Cato, Terry Reintke, Mikulaš Peksa in Luka Robida.
Ali želite, da vam pošiljamo sms sporočila? Na to vprašanje je naš poslušalec ob vpisovanju v knjižnico odgovoril pritrdilno. Čez nekaj časa je dobil račun svojega operaterja, na katerem je opazil, da je podjetje 7S izvedlo storitev za 15 centov. Ker je bil naveden tudi datum storitve, je pobrskal po telefonu in opazil, da je takrat dobil sporočilo s številke 3939, v katerem ga knjižnica obvešča, da mu kmalu poteče rok izposoje za knjige. Hkrati je opazil, da je z iste številke pred dvema mesecema dobil tudi obvestilo o pregledu pri specialistu, a za to obvestilo ni plačal. Za kakšno pošiljanje sporočil gre, je zanimalo poslušalca, ki se ni spomnil, da bi ga v knjižnici ob vpisu kdo opozoril, da je storitev obveščanja s sms-ji plačljiva … Razmišljal je še, kako so zaščiteni njegovi osebni podatki, do katerih imata očitno dostop tudi posrednik, operater … in morda še kdo …
Uvedba dodatka za delovno aktivnost leta 2012 naj bi motivirala iskalce zaposlitve. Koliko ljudi bo načrtovana ukinitev dodatka za delovno aktivnost potisnila še globlje v revščino in socialno izključenost? Koliko bo med njimi enostarševskih družin? So za prejemnike denarne socialne pomoči, ki so več let izključeni s trga dela, na mizi sploh kakšne alternative? To je nekaj vprašanj, ki jih bomo pred razpravo o noveli zakona o socialno-varstvenih prejemkih v parlamentarnem odboru zastavili Valentini Vehovar s pristojnega ministrstva.
Snovi pri predmetih v osnovni šoli je prevec, še posebno matematike v prvem triletju, je prepricana Alenka Knez, inženirka strojništva in upokojena uciteljica strokovnih predmetov na trboveljski srednji tehniški šoli. Razlaga je za otroke prevec abstraktna, ne zajema življenjskih izkušenj, premalo je utrjevanja in premalo ustrezne motivacije, ugotavlja. Na portalu S.O.S. šola, ki ga je ustanovila, pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki, staršem pa svetuje, kako lahko tudi sami naredijo korak v pravo smer.
Če pogledamo sezname največjih gradenj v prestolnici in drugih slovenskih mestih, lahko hitro prepoznamo vzorec – večinoma se gradijo stanovanjski objekti srednjega in visokega cenovnega razreda, hoteli ter nakupovalna središča. Kako bodo novogradnje vplivale na kakovost življenja v mestih, so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo? Kako take gradnje vplivajo na življenjsko tkivo mesta, kako spreminjajo strukturo prebivalstva v posameznih četrtih in kaj bo ostalo za njimi, ko jih kot družba ne bomo več potrebovali? Kakšno je “življenje po smrti” nasedlih investicij v nakupovalna središča? Zakaj nekaterih “urbanih škrbin” ne zapolnimo po cela desetletja in zakaj veliki državotvorni projekti ostajajo na papirju? Gosti: raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman, podžupan MOL prof. Janez Koželj, direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin Foto: Bobo
Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji?
Izgorelost, ekologija, algoritmi. Sodobni človek ima veliko razlogov za zaskrbljenost. Kako se lahko rešimo, zakaj je vredno ohraniti upanje, komu sploh še verjeti? O sedanjosti in prihodnosti so na Valu 202 v preteklih mesecih razmišljali tudi filozofinja Renata Salecl, robotičarka Maša Jazbec in filozof Slavoj Žižek. Strnili smo povzetke njihovih misli. Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek
Gospodarsko razvite države sveta, tudi Slovenija, veliko sredstev namenjajo mednarodnemu razvojnemu sodelovanju. Z denarjem skušajo pomagati revnim državam. Sicer plemenita dejanja pa so v praksi vse prevečkrat podrejena netransparentni porabi sredstev. Kako spremeniti nespodbudne trende, so razpravljali na mednarodni konferenci Eurodad, ki je junija potekala v Ljubljani. Ko govorimo o pomoči iz majhnih držav, kot je Slovenija, vse prevečkrat prevlada občutek, da je denar, namenjen državam v razvoju, le kapljica v morje.
Tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, se bodo po napovedih meteorologov do leta 2050 podvojili. Kako nam bodo krojili življenje v prihodnje in zakaj postajajo vse bolj tudi javnozdravstveni problem? Pojasnjuje klimatolog Gregor Vertačnik.
Pred svetovnim, evropskim in slovenskim turizmom je veliko izzivov, eden izmed njih je tudi čezmerni ali pretirani turizem, razlaga dr. Tanja Mihalič z ekonomske fakultete. Nezadovoljstvo turistov in domačinov zaradi pretirano visokih cen v poletni sezoni pa opisuje Toni Turčinov, župan hrvaške občine Murter-Kornati. Pred kratkim je o tem na Facebooku objavil zapis, ki je odmeval daleč naokrog.
Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko manj od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.
Glavna tema plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta bo glasovanje o potrditvi kandidatke za predsednico Evropske komisije – Ursule von der Layen. Kako se mešajo karte slaba dva meseca po evropskih volitvah, kaj bi (ne)izvolitev pomenila za Slovenijo ter njene interese in kateri so prednostni izzivi, ki čakajo evropske institucije v novem mandatu?
Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Po svetu vsako minuto kupimo milijon plastenk, v štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame ali pa vsako leto proizvedemo pet tisoč milijard plastičnih vrečk, če bi jih položili drugo zraven druge, bi sedemkrat obkrožili svet. V svetu vsak dan uporabimo pol milijona slamic. Ljudje smo postali odvisni od plastike – sploh tiste za enkratno uporabo, ki skupaj z ribiškimi odpadki prispeva h kar 80 % vseh odpadkov v oceanih. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov, kako zelo se je plastika zažrla v naš ekosistem, so Ekologi brez meja lani zagnali raziskovalni projekt Plastika naša vsakdanja. Kakšno je stanje ravnanja s plastiko v Sloveniji, kakšna je naša košarica dobrin in kdo so “velikih plastičnih pet” – z Jako Kranjcem iz društva Ekologi brez meja, dr. Andrejem Kržanom s Kemijskega inštituta ter Saro Neubauer, ki je posnela dokumentarec Cena plastike. Pripravila: Maja Stepančič
Slovenija se je kot članica Evropske unije obvezala, da bo sledila zavezam Pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija. Kako kažejo projekcije in kakšne luči svetijo na lokalnih podnebnih semaforjih ter kako lahko Slovenija s svojimi ukrepi vpliva na globalni ravni?
Neveljaven email naslov