Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Izkušnje kažejo, da nekateri zadeve prestavijo v avgust iz čisto birokratskih razlogov – kot da bi pred dopustom želeli breme s svojih ramen preložiti nekam drugam, ko se bodo vrnili, bodo pa to pregledali.
Kljub visokim temperaturam je trenutno v javni razpravi, ki se bo končala najpozneje do konca avgusta, več kot 40 predpisov. Tomislav Tkalec iz društva Focus meni, da “če javno razpravo dajo v čas počitnic oziroma če je rok trajanja prekratek, to pomeni, da pripravljavci predpisov ne želijo velikega sodelovanja javnosti“.
“Izkušnje kažejo, da nekateri zadeve prestavijo na avgust iz čisto birokratskih razlogov – kot da bi pred dopustom želeli breme s svojih ramen preložiti nekam drugam, ko se bodo vrnili, bodo pa to pregledali. To velja tudi za nekatere razpise.”
– predstavnik delodajalcev v državnem svetu Igor Antauer
Goran Forbici iz Centra nevladnih organizacij CNVOS ne verjame, da bi ministrstva predloge predpisov načrtno dajala v javno razpravo med dopusti. “Preprosto ni učinkovitega načrtovanja dela, zato razprave padejo tudi v počitniško obdobje. Drugo vprašanje pa je, ali ministrstva zares vedno naredijo vse, da bi bil o predlogu predpisa obveščen vsaj krog tistih, ki jih neposredno zadeva ali pa so za presojo najbolj strokovno usposobljeni. Prav gotovo so tudi v upravi posamezniki, ki v javni razpravi ne vidijo posebne dodane vrednosti.” Ustavni pravnik dr. Igor Vuksanović pa poudarja, da pri javnih razpravah med dopusti ne gre samo za vprašanje predpisov, ampak za politično higieno. “Javne razprave ne organiziraš, da bi nekje nekaj odkljukal, ampak da bi bila smiselna, da bi se k njej prijavilo čim več ljudi. To pa je očitno nemogoče, če to narediš julija ali avgusta.”
Forbici noče posploševati. Dodaja, da so tudi v javni upravi zaposleni ljudje, ki so izredno obremenjeni in jih je vedno manj. Po njegovem mnenju gre predvsem za sistemsko težavo. “Na ministrstvu za okolje so za vse usklajevanje evropskih direktiv in za pogajanja v Evropi pristojni trije ljudje. Avstrija jih ima denimo 50. Nemčija na pogajanja pripelje državnega sekretarja in ekipo 15 ljudi, Slovenci pošljemo bruseljskega pripravnika. Vsi mediji vpijejo o tem, da hočemo vitko upravo, ampak z vitko upravo bomo težko dosegli kakovostne odločitve, predpise in realizacijo.”
Ministrstva s0e pogosto sklicujejo na to, da je treba s pripravo določenih predpisov pohiteti, saj nam sicer grozijo kazni. Forbici meni, da ta argument ni upravičen. “Rok za uveljavitev nekega evropskega predpisa je praviloma leto do dve, država pa vsaj tri leta, preden se rok izteče, ve, kakšna zakonodaja se pripravlja. Res ne vidim nobene potrebe, da bi nam ob ustreznem načrtovanju zmanjkovalo časa.”
Direktor CNVOS Goran Forbici opozarja, da resolucija o normativni dejavnosti vladi nalaga najmanj 30-dnevno javno razpravo.
V CNVOS spremljajo kršitve resolucije o normativni dejavnosti. “Roki so zelo pogosto skrajšani. Vlada Mira Cerarja je od začetka mandata septembra 2014 letos spravila skozi postopek 422 predpisov, pri tem pa se je le pri 170-ih držala pravila o 30-dnevni javni razpravi. To pomeni, da vlada samo v 40-ih odstotkih primerov spoštuje svoj lastni poslovnik, v preostalih pa ga krši.” Ta delež kršitev je primerljiv z deležem prejšnjih vlad, izjema je bila le vlada Janeza Janše, pri kateri so v CNVOS opazili približno 75 odstotkov kršitev.
Vuksanović je prepričan, da bi bilo predpisi boljši in kakovostnejši, če bi se slišalo več ljudi. “Tudi tistih, ki nimajo dostopa do odločevalcev. Lobisti, pripadniki močnih gospodarskih skupin tako ali drugače do njih neformalno pridejo. Vse to se steka v veliko vprašanje: kdo so tisti, ki imajo dostop do zakonodajalca v fazi pisanja zakona? Mi si verjetno predstavljamo, da zakone pišejo neki birokrati na ministrstvih. Ni čisto tako. Oni morda opravijo tehnično redakcijo, ga spravijo v pravno obliko. Pogosto imajo pomembno besedo pri pisanju zakonov zunanji svetovalci, recimo iz odvetniških pisarn, formalni in neformalni lobisti, različne gospodarske skupine. Mislim, da bi javna razprava skupaj z večjo transparentnostjo lobiranja lahko osvetlila vse te interese, ki vstopajo v pripravo predpisov na pomembnih področjih javnih politik.”
“Pogosto se mi je zdelo, da je to samo neki formalni korak v ritualu, kjer ljudje lahko nekaj rečejo, pošljejo elektronsko pismo, toda kot da bi bila odločitev o vsebini predpisa ali odloka že vnaprej znana.”
– Dr. Igor Vuksanović, ustavni pravnik
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Izkušnje kažejo, da nekateri zadeve prestavijo v avgust iz čisto birokratskih razlogov – kot da bi pred dopustom želeli breme s svojih ramen preložiti nekam drugam, ko se bodo vrnili, bodo pa to pregledali.
Kljub visokim temperaturam je trenutno v javni razpravi, ki se bo končala najpozneje do konca avgusta, več kot 40 predpisov. Tomislav Tkalec iz društva Focus meni, da “če javno razpravo dajo v čas počitnic oziroma če je rok trajanja prekratek, to pomeni, da pripravljavci predpisov ne želijo velikega sodelovanja javnosti“.
“Izkušnje kažejo, da nekateri zadeve prestavijo na avgust iz čisto birokratskih razlogov – kot da bi pred dopustom želeli breme s svojih ramen preložiti nekam drugam, ko se bodo vrnili, bodo pa to pregledali. To velja tudi za nekatere razpise.”
– predstavnik delodajalcev v državnem svetu Igor Antauer
Goran Forbici iz Centra nevladnih organizacij CNVOS ne verjame, da bi ministrstva predloge predpisov načrtno dajala v javno razpravo med dopusti. “Preprosto ni učinkovitega načrtovanja dela, zato razprave padejo tudi v počitniško obdobje. Drugo vprašanje pa je, ali ministrstva zares vedno naredijo vse, da bi bil o predlogu predpisa obveščen vsaj krog tistih, ki jih neposredno zadeva ali pa so za presojo najbolj strokovno usposobljeni. Prav gotovo so tudi v upravi posamezniki, ki v javni razpravi ne vidijo posebne dodane vrednosti.” Ustavni pravnik dr. Igor Vuksanović pa poudarja, da pri javnih razpravah med dopusti ne gre samo za vprašanje predpisov, ampak za politično higieno. “Javne razprave ne organiziraš, da bi nekje nekaj odkljukal, ampak da bi bila smiselna, da bi se k njej prijavilo čim več ljudi. To pa je očitno nemogoče, če to narediš julija ali avgusta.”
Forbici noče posploševati. Dodaja, da so tudi v javni upravi zaposleni ljudje, ki so izredno obremenjeni in jih je vedno manj. Po njegovem mnenju gre predvsem za sistemsko težavo. “Na ministrstvu za okolje so za vse usklajevanje evropskih direktiv in za pogajanja v Evropi pristojni trije ljudje. Avstrija jih ima denimo 50. Nemčija na pogajanja pripelje državnega sekretarja in ekipo 15 ljudi, Slovenci pošljemo bruseljskega pripravnika. Vsi mediji vpijejo o tem, da hočemo vitko upravo, ampak z vitko upravo bomo težko dosegli kakovostne odločitve, predpise in realizacijo.”
Ministrstva s0e pogosto sklicujejo na to, da je treba s pripravo določenih predpisov pohiteti, saj nam sicer grozijo kazni. Forbici meni, da ta argument ni upravičen. “Rok za uveljavitev nekega evropskega predpisa je praviloma leto do dve, država pa vsaj tri leta, preden se rok izteče, ve, kakšna zakonodaja se pripravlja. Res ne vidim nobene potrebe, da bi nam ob ustreznem načrtovanju zmanjkovalo časa.”
Direktor CNVOS Goran Forbici opozarja, da resolucija o normativni dejavnosti vladi nalaga najmanj 30-dnevno javno razpravo.
V CNVOS spremljajo kršitve resolucije o normativni dejavnosti. “Roki so zelo pogosto skrajšani. Vlada Mira Cerarja je od začetka mandata septembra 2014 letos spravila skozi postopek 422 predpisov, pri tem pa se je le pri 170-ih držala pravila o 30-dnevni javni razpravi. To pomeni, da vlada samo v 40-ih odstotkih primerov spoštuje svoj lastni poslovnik, v preostalih pa ga krši.” Ta delež kršitev je primerljiv z deležem prejšnjih vlad, izjema je bila le vlada Janeza Janše, pri kateri so v CNVOS opazili približno 75 odstotkov kršitev.
Vuksanović je prepričan, da bi bilo predpisi boljši in kakovostnejši, če bi se slišalo več ljudi. “Tudi tistih, ki nimajo dostopa do odločevalcev. Lobisti, pripadniki močnih gospodarskih skupin tako ali drugače do njih neformalno pridejo. Vse to se steka v veliko vprašanje: kdo so tisti, ki imajo dostop do zakonodajalca v fazi pisanja zakona? Mi si verjetno predstavljamo, da zakone pišejo neki birokrati na ministrstvih. Ni čisto tako. Oni morda opravijo tehnično redakcijo, ga spravijo v pravno obliko. Pogosto imajo pomembno besedo pri pisanju zakonov zunanji svetovalci, recimo iz odvetniških pisarn, formalni in neformalni lobisti, različne gospodarske skupine. Mislim, da bi javna razprava skupaj z večjo transparentnostjo lobiranja lahko osvetlila vse te interese, ki vstopajo v pripravo predpisov na pomembnih področjih javnih politik.”
“Pogosto se mi je zdelo, da je to samo neki formalni korak v ritualu, kjer ljudje lahko nekaj rečejo, pošljejo elektronsko pismo, toda kot da bi bila odločitev o vsebini predpisa ali odloka že vnaprej znana.”
– Dr. Igor Vuksanović, ustavni pravnik
Razmere na trgu dela so danes povsem drugačne, kot so bile še pred nekaj leti. Brezposelnost je rekordno nizka, delodajalci pa med seboj tekmujejo za najbolj iskane kadre, zanimivi so postali ljudje s statusom invalida in pa kadri, ki jih še pred tremi leti ne bi zaposlili pod nobenim pogojem.
Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.
Makedonija velja za eno večjih osmoljenk med državami. Zaradi zahtev Grčije se je celo preimenovala, vmes postala članica Nata, zdaj pa njeno približevanje Evropski uniji blokira Bolgarija. Od leta 2019 se država z imenom Severna Makedonija spoprijema z rednimi političnimi krizami, na volitvah bodo jutri izbrali tako novega predsednika kot nov parlament, saj je vlada pred tedni odstopila. Povprečne plače in pokojnine so nizke, življenjski stroški se povečujejo, zato ni čudno, da v državi vladata dve epidemiji: korupcija in izseljevanje. Kakšna prihodnost čaka najbolj južno republiko nekdanje Jugoslavije, na čem gradijo optimizem, kako domovino vidijo Makedonci, ki živijo v Sloveniji …
Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.
Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?
Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala Antarktični sporazum, temu koraku bi moral slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, a se zaradi podajanja pristojnosti med ministrstvi ni zgodilo nič. Naša država bi morala namreč pristopiti tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot je, recimo, Madridski protokol, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo. Brez njih so slovenski raziskovalci prikrajšani za samostojno delo na območjih Arktike in Antarktike, in podporo drugih mednarodnih raziskovalnih institucij. Zakaj so polarne raziskave v dobi podnebnih sprememb izjemnega pomena in zakaj bi morala biti zraven tudi Slovenija?
Potem ko je Iran sprožil vojaški napad na Izrael, ta pa se ga je skupaj z zaveznicami uspešno ubranil, je v zraku ostalo veliko vprašanj. Veliko več je “neznanega” kot “znanega”, veliko več “nepredvidljivega” kot “predvidljivega.” Kako vse to postaviti v smiseln zgodovinski in politični kontekst? O Gazi, vlogi Združenih držav Amerike, Evropski uniji, delovanju Nemčije, o tretji svetovni vojni in podnebni krizi svoje misli ponujata:
Hrvati bodo prvič v zgodovini na parlamentarne volitve odšli v sredini tedna, kar pomeni dodaten dela prost dan in dobesedno praznik demokracije. Kampanjo je zaznamovala napoved predsednika države Milanovića, da bo postal novi premier, ustavno sodišče mu je aktivno vključevanje v predvolilne dejavnosti formalno sicer preprečilo. Kampanja je dokaj prazna in zožena predvsem na verbalne spopade med premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem. Komu kaže bolje, kaj bi prinesle morebitne spremembe, kakšni izzivi čakajo Hrvaško, katere so ključne dileme za boljšo prihodnost … Bodo uspešnejše Reke pravice (geslo koalicije SDP) ali bodo zmagali Vsi izzivi (geslo koalicije HDZ)?
Ravno tako kot so pomladne temperature kar nenadoma postale poletne in se vedno manj kaže prehodno vremensko obdobje, je podobno tudi v slovenski notranji politiki. Ozračje se še posebej pregreva pred evropskimi volitvami ob spremljavi aktualnih afer. Kakšne so razmere na slovenskem notranjepolitičnem prostoru?
V nedeljo, 7. aprila, je minilo šest mesecev od strahovitega napada Hamasa v južnem Izraelu, ki je vzel več kot 1200 življenj. Palestinsko gibanje Hamas, ki je ponekod po svetu opredeljeno kot teroristična organizacija, je zajelo tudi več kot 250 talcev. Sledil je srdit in brutalen vojaški odziv izraelske oblasti, ki je nad Gazo tako rekoč z vajeti spustila svojo vojsko. Ta je v pol leta ubila več kot 33 tisoč ljudi, od tega 40 odstotkov otrok, popolnoma opustošila območje Gaze, povzročila ekocid, številni mednarodni opazovalci pa v dejanjih izraelske vojske vidijo tudi genocid. Konflikt v Gazi, Palestini, Izraelu pa se ne dogaja samo zadnjih šest mesecev. Gre namreč za enega najdlje trajajočih in tudi najbolj zapletenih konfliktov v zgodovini.
Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole. Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?
Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom.
Pred kratkim je minilo dve leti od začetka vojne v Ukrajini, čez nekaj dni bo pol leta, kar poteka genocidna vojna na območju Gaze in na drugih palestinskih območjih. Človeku, ki vojne še ni izkusil, so vsakodnevno ubijanje, strah, negotovost, izgube bližnjih, tudi begunstvo, v resnici nepredstavljivi: če jih mora izkusiti otrok, še toliko bolj.
Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.
10 mesecev potem, ko so v javnost prišle obtožbe o nasilju v Psihiatrični kliniki Ljubljana, nadzori še vedno potekajo ali pa ne ugotavljajo nepravilnosti. Kaj se dejansko dogaja v Polju? V oddajo smo povabili tudi eneralnega direktorja zavoda psihiatrične klinike, prof. dr. Bojana Zalarja, ki pa je gostovanje v oddaji tik pred zdajci odpovedal.
Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali?
Medtem ko v Nemčiji legalizirajo konopljo tudi v tako imenovane rekreativne namene in nemški pacienti lahko brez težav dobijo kakovostno konopljo tudi na recept, v nekateri državah še vedno prevladujejo represivni in moralistični vidiki. Več slovenskih vlad je obljubljalo premike na tem področju, vendar so, kljub tudi obetavnim davčnim prihodkom in bogatemu znanju, slovenski bolniki, ki si pomagajo s konopljo, še vedno v veliki meri prepuščeni nevarnemu črnemu trgu. Na posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v Državnem svetu so svoje stališče predstavili tudi z bolniki, kaj pa pravi birokratski aparat?
Podnebno pravo se še razvija, vendar imajo vse številnejše podnebne tožbe vse večji vpliv na številna področja, od oblikovanja okoljskih politik do zavarovanj. Izpostavili bomo nekaj evropskih primerov. Lani smo v Sloveniji doživeli katastrofalne poplave: lahko tudi pri nas pričakujemo prve podnebne tožbe?
Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.
V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?
Neveljaven email naslov