Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Izkušnje kažejo, da nekateri zadeve prestavijo v avgust iz čisto birokratskih razlogov – kot da bi pred dopustom želeli breme s svojih ramen preložiti nekam drugam, ko se bodo vrnili, bodo pa to pregledali.
Kljub visokim temperaturam je trenutno v javni razpravi, ki se bo končala najpozneje do konca avgusta, več kot 40 predpisov. Tomislav Tkalec iz društva Focus meni, da “če javno razpravo dajo v čas počitnic oziroma če je rok trajanja prekratek, to pomeni, da pripravljavci predpisov ne želijo velikega sodelovanja javnosti“.
“Izkušnje kažejo, da nekateri zadeve prestavijo na avgust iz čisto birokratskih razlogov – kot da bi pred dopustom želeli breme s svojih ramen preložiti nekam drugam, ko se bodo vrnili, bodo pa to pregledali. To velja tudi za nekatere razpise.”
– predstavnik delodajalcev v državnem svetu Igor Antauer
Goran Forbici iz Centra nevladnih organizacij CNVOS ne verjame, da bi ministrstva predloge predpisov načrtno dajala v javno razpravo med dopusti. “Preprosto ni učinkovitega načrtovanja dela, zato razprave padejo tudi v počitniško obdobje. Drugo vprašanje pa je, ali ministrstva zares vedno naredijo vse, da bi bil o predlogu predpisa obveščen vsaj krog tistih, ki jih neposredno zadeva ali pa so za presojo najbolj strokovno usposobljeni. Prav gotovo so tudi v upravi posamezniki, ki v javni razpravi ne vidijo posebne dodane vrednosti.” Ustavni pravnik dr. Igor Vuksanović pa poudarja, da pri javnih razpravah med dopusti ne gre samo za vprašanje predpisov, ampak za politično higieno. “Javne razprave ne organiziraš, da bi nekje nekaj odkljukal, ampak da bi bila smiselna, da bi se k njej prijavilo čim več ljudi. To pa je očitno nemogoče, če to narediš julija ali avgusta.”
Forbici noče posploševati. Dodaja, da so tudi v javni upravi zaposleni ljudje, ki so izredno obremenjeni in jih je vedno manj. Po njegovem mnenju gre predvsem za sistemsko težavo. “Na ministrstvu za okolje so za vse usklajevanje evropskih direktiv in za pogajanja v Evropi pristojni trije ljudje. Avstrija jih ima denimo 50. Nemčija na pogajanja pripelje državnega sekretarja in ekipo 15 ljudi, Slovenci pošljemo bruseljskega pripravnika. Vsi mediji vpijejo o tem, da hočemo vitko upravo, ampak z vitko upravo bomo težko dosegli kakovostne odločitve, predpise in realizacijo.”
Ministrstva s0e pogosto sklicujejo na to, da je treba s pripravo določenih predpisov pohiteti, saj nam sicer grozijo kazni. Forbici meni, da ta argument ni upravičen. “Rok za uveljavitev nekega evropskega predpisa je praviloma leto do dve, država pa vsaj tri leta, preden se rok izteče, ve, kakšna zakonodaja se pripravlja. Res ne vidim nobene potrebe, da bi nam ob ustreznem načrtovanju zmanjkovalo časa.”
Direktor CNVOS Goran Forbici opozarja, da resolucija o normativni dejavnosti vladi nalaga najmanj 30-dnevno javno razpravo.
V CNVOS spremljajo kršitve resolucije o normativni dejavnosti. “Roki so zelo pogosto skrajšani. Vlada Mira Cerarja je od začetka mandata septembra 2014 letos spravila skozi postopek 422 predpisov, pri tem pa se je le pri 170-ih držala pravila o 30-dnevni javni razpravi. To pomeni, da vlada samo v 40-ih odstotkih primerov spoštuje svoj lastni poslovnik, v preostalih pa ga krši.” Ta delež kršitev je primerljiv z deležem prejšnjih vlad, izjema je bila le vlada Janeza Janše, pri kateri so v CNVOS opazili približno 75 odstotkov kršitev.
Vuksanović je prepričan, da bi bilo predpisi boljši in kakovostnejši, če bi se slišalo več ljudi. “Tudi tistih, ki nimajo dostopa do odločevalcev. Lobisti, pripadniki močnih gospodarskih skupin tako ali drugače do njih neformalno pridejo. Vse to se steka v veliko vprašanje: kdo so tisti, ki imajo dostop do zakonodajalca v fazi pisanja zakona? Mi si verjetno predstavljamo, da zakone pišejo neki birokrati na ministrstvih. Ni čisto tako. Oni morda opravijo tehnično redakcijo, ga spravijo v pravno obliko. Pogosto imajo pomembno besedo pri pisanju zakonov zunanji svetovalci, recimo iz odvetniških pisarn, formalni in neformalni lobisti, različne gospodarske skupine. Mislim, da bi javna razprava skupaj z večjo transparentnostjo lobiranja lahko osvetlila vse te interese, ki vstopajo v pripravo predpisov na pomembnih področjih javnih politik.”
“Pogosto se mi je zdelo, da je to samo neki formalni korak v ritualu, kjer ljudje lahko nekaj rečejo, pošljejo elektronsko pismo, toda kot da bi bila odločitev o vsebini predpisa ali odloka že vnaprej znana.”
– Dr. Igor Vuksanović, ustavni pravnik
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Izkušnje kažejo, da nekateri zadeve prestavijo v avgust iz čisto birokratskih razlogov – kot da bi pred dopustom želeli breme s svojih ramen preložiti nekam drugam, ko se bodo vrnili, bodo pa to pregledali.
Kljub visokim temperaturam je trenutno v javni razpravi, ki se bo končala najpozneje do konca avgusta, več kot 40 predpisov. Tomislav Tkalec iz društva Focus meni, da “če javno razpravo dajo v čas počitnic oziroma če je rok trajanja prekratek, to pomeni, da pripravljavci predpisov ne želijo velikega sodelovanja javnosti“.
“Izkušnje kažejo, da nekateri zadeve prestavijo na avgust iz čisto birokratskih razlogov – kot da bi pred dopustom želeli breme s svojih ramen preložiti nekam drugam, ko se bodo vrnili, bodo pa to pregledali. To velja tudi za nekatere razpise.”
– predstavnik delodajalcev v državnem svetu Igor Antauer
Goran Forbici iz Centra nevladnih organizacij CNVOS ne verjame, da bi ministrstva predloge predpisov načrtno dajala v javno razpravo med dopusti. “Preprosto ni učinkovitega načrtovanja dela, zato razprave padejo tudi v počitniško obdobje. Drugo vprašanje pa je, ali ministrstva zares vedno naredijo vse, da bi bil o predlogu predpisa obveščen vsaj krog tistih, ki jih neposredno zadeva ali pa so za presojo najbolj strokovno usposobljeni. Prav gotovo so tudi v upravi posamezniki, ki v javni razpravi ne vidijo posebne dodane vrednosti.” Ustavni pravnik dr. Igor Vuksanović pa poudarja, da pri javnih razpravah med dopusti ne gre samo za vprašanje predpisov, ampak za politično higieno. “Javne razprave ne organiziraš, da bi nekje nekaj odkljukal, ampak da bi bila smiselna, da bi se k njej prijavilo čim več ljudi. To pa je očitno nemogoče, če to narediš julija ali avgusta.”
Forbici noče posploševati. Dodaja, da so tudi v javni upravi zaposleni ljudje, ki so izredno obremenjeni in jih je vedno manj. Po njegovem mnenju gre predvsem za sistemsko težavo. “Na ministrstvu za okolje so za vse usklajevanje evropskih direktiv in za pogajanja v Evropi pristojni trije ljudje. Avstrija jih ima denimo 50. Nemčija na pogajanja pripelje državnega sekretarja in ekipo 15 ljudi, Slovenci pošljemo bruseljskega pripravnika. Vsi mediji vpijejo o tem, da hočemo vitko upravo, ampak z vitko upravo bomo težko dosegli kakovostne odločitve, predpise in realizacijo.”
Ministrstva s0e pogosto sklicujejo na to, da je treba s pripravo določenih predpisov pohiteti, saj nam sicer grozijo kazni. Forbici meni, da ta argument ni upravičen. “Rok za uveljavitev nekega evropskega predpisa je praviloma leto do dve, država pa vsaj tri leta, preden se rok izteče, ve, kakšna zakonodaja se pripravlja. Res ne vidim nobene potrebe, da bi nam ob ustreznem načrtovanju zmanjkovalo časa.”
Direktor CNVOS Goran Forbici opozarja, da resolucija o normativni dejavnosti vladi nalaga najmanj 30-dnevno javno razpravo.
V CNVOS spremljajo kršitve resolucije o normativni dejavnosti. “Roki so zelo pogosto skrajšani. Vlada Mira Cerarja je od začetka mandata septembra 2014 letos spravila skozi postopek 422 predpisov, pri tem pa se je le pri 170-ih držala pravila o 30-dnevni javni razpravi. To pomeni, da vlada samo v 40-ih odstotkih primerov spoštuje svoj lastni poslovnik, v preostalih pa ga krši.” Ta delež kršitev je primerljiv z deležem prejšnjih vlad, izjema je bila le vlada Janeza Janše, pri kateri so v CNVOS opazili približno 75 odstotkov kršitev.
Vuksanović je prepričan, da bi bilo predpisi boljši in kakovostnejši, če bi se slišalo več ljudi. “Tudi tistih, ki nimajo dostopa do odločevalcev. Lobisti, pripadniki močnih gospodarskih skupin tako ali drugače do njih neformalno pridejo. Vse to se steka v veliko vprašanje: kdo so tisti, ki imajo dostop do zakonodajalca v fazi pisanja zakona? Mi si verjetno predstavljamo, da zakone pišejo neki birokrati na ministrstvih. Ni čisto tako. Oni morda opravijo tehnično redakcijo, ga spravijo v pravno obliko. Pogosto imajo pomembno besedo pri pisanju zakonov zunanji svetovalci, recimo iz odvetniških pisarn, formalni in neformalni lobisti, različne gospodarske skupine. Mislim, da bi javna razprava skupaj z večjo transparentnostjo lobiranja lahko osvetlila vse te interese, ki vstopajo v pripravo predpisov na pomembnih področjih javnih politik.”
“Pogosto se mi je zdelo, da je to samo neki formalni korak v ritualu, kjer ljudje lahko nekaj rečejo, pošljejo elektronsko pismo, toda kot da bi bila odločitev o vsebini predpisa ali odloka že vnaprej znana.”
– Dr. Igor Vuksanović, ustavni pravnik
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec
V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi?
Javni prostor je preobremenjen z oglaševanjem, ki je postalo moteče, nepriljubljeno, zastira nam poglede in nas ovira pri gibanju po mestu. Da je to lahko zelo nevarno, dobro ve Roberta iz Ljubljane, ki opisuje, kako se je na avtobusni postaji poškodovala zaradi plakatnega panoja. Direktor podjetja TAM – TAM Tomaž Drozg, grafični oblikovalec Gašper Uršič, krajinski arhitekt Zaš Brezar in likovni umetnik Arjan Pregl se strinjajo, da je zunanjega oglaševanja preveč. Bi ga bilo mogoče urediti in omejiti?
Razmere na RTV niso dobre, še več, slabe so. Pogajanj med vodstvom hiše in novinarskim sindikatom praktično ni, razen v PR sporočilih za javnost "generalnega vodstva", ki navidezno poziva k dialogu. O stavki novinarskih sindikatov in navideznih pogajanjih smo govorili v Vročem mikrofonu. Na vse to pa smo pogledali tudi skozi strokovno prizmo kadrovanja na odgovorne funkcije v Sloveniji, vključno z javno RTV.
Fašizem je strah pred svobodo, ki ga sproži bežen pogled na svobodo, pravi britanski novinar in aktivist Paul Mason, nekoč voditelj na BBC-ju. Je mobilizacija nasilnežev, ki ne želijo biti svobodni. Lekcija 20. stoletja pa je, da ko fašističen način razmišljanja prevzamejo milijoni po vsem svetu, popolnega uničenja ni več mogoče ustaviti, še piše v knjigi: Kako zaustaviti fašizem. Cilj nacistov je bil, da uničijo ves napredek od francoske revolucije in to je tudi cilj današnje skrajne desnice, opozarja. Ob prevodu knjige v nemški jezik se je s Paulom Masonom v Berlinu za RTV Slovenija pogovarjala Polona Fijavž.
Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.
Po prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon. Gostja Vročega mikrofona bo direktorica Hiše za otroke Simona Mikec.
Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka. Tudi o nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj smo se pogovarjali z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš.
Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj: ali smo vključujoča družba? Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena.
"Že dlje časa opozarjamo na nepravilnosti in neprofesionalizem v javnem zavodu, danes pa stavkamo, ker nam ni preostalo nič drugega," je včeraj dejala predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković. Po opozorilni stavki novinark, novinarjev, programskih ustvarjalev RTV Slovenija v Vročem mikrofonu pojasnjujemo, kaj sledi ...
Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.
Neveljaven email naslov