Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Položaj starejših v Sloveniji se že dalj časa poslabšuje. Vsaj vsak peti starejši od 65 let tvega revščino. Še posebej ranljive so starejše ženske, ki živijo same. Zdravje starejših ni slabo le v primerjavi s preostalo populacijo, ampak tudi v primerjavi z drugimi državami.
Kazalnik neaktivnosti starejših v družbi je visok, pogosto so izključeni tudi iz socialnih mrež. Podatki iz raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SHARE kažejo, da socialne mreže nima kar osem odstotkov starejših. 26 odstotkov jih je depresivnih.
Dr. Mateja Kožuh – Novak, ki je dva mandata vodila Zvezo društev upokojencev: “Skoraj 100.000 ljudi ima pokojnino nižjo od 300 evrov.”
Ker 15 odstotkov jih je socialno izločenih na več področjih – od dohodkovnega in materialnega, stanovanjskega in zdravstvenega do civilne participacije in medosebnih odnosov, kar nas uvršča na nečastno drugo mesto med opazovanimi državami. Slovenija je na področju socialne vključenosti izgubila svoj prednostni položaj med novimi članicami Evropske unije, bolj socialno izključeni so zdaj le še starejši na Madžarskem.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Izdatki za stanovanje so pri starejših nesorazmerno visoki in bremenijo njihove proračune.”
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski. Hkrati pa Slovenke in Slovenci niso najbolj zdravi, pričakovana zdrava leta življenja so daleč pod povprečjem EU. Slovenci so nadpovprečno bolni, in to kljub dejstvu, da Slovenija spada med države z nižjimi deleži kadilcev in da med starejšimi kadi še manj prebivalcev kot v splošni populaciji. Nad povprečjem smo pri uživanju sadja in zelenjave, pa tudi mesa in jajc slovenski starejši ne pojedo nič manj kot drugod po Evropi.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Urbanisti in investitorji ob graditvi stanovanj ne razmišljajo o starejših kot o ciljni populaciji.”
Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih starejših prebivalcev države uvršča v sam vrh, medtem ko se po deležu debelih uvršča malo nad povprečje. Skoraj polovica starejših je čezmerno hranjenih in skoraj četrtina debelih.
Poleg tega, da nismo najbolj zdravi, tudi psihična kondicija starejših zelo peša. Starejši od petdeset let v Sloveniji so podpovprečni pri večini kognitivnih funkcij. Izjema so le verbalne sposobnosti.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja: “Starejši ljudje imajo manjša pričakovanja, kljub nižjim dohodkom ocenjujejo, da shajajo lažje kot mladi z višjimi dohodki.”
Raziskava SHARE potrjuje, da zdravstvene storitve v večji meri uporabljajo bogatejši. Tveganje relativne revščine je za osebe, stare 50 let in več, precej večje od povprečja v državi. Starejši si pogosto ne morejo privoščiti tega, kar naj bi bilo sicer normalno v družbi.
Dr. Mateja Kožuh – Novak: “Država bi morala subvencionirati najemnine za najrevnejše, saj s tako nizko pokojnino tega ne moreš plačevati.”
Starejši običajno vztrajajo v svojih lastniških hišah in stanovanjih. Ta so pogosto prevelika in niso prilagojena potrebam samostojnega življenja starejših. Glede tega za razvitejšimi državami zaostajamo več desetletij. V primerjavi z njihovimi dohodki starejši v Sloveniji za stroške, povezane s stanovanjem, namenijo več kot v kateri koli drugi državi, kjer je potekala raziskava. Potem pa jim ne ostane za zadovoljevanje drugih osnovnih potreb.
Slovenija spada med države, kjer je samomorilnost visoka, samomorilnost starejših pa še višja od drugih starostnih skupin.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Položaj starejših v Sloveniji se že dalj časa poslabšuje. Vsaj vsak peti starejši od 65 let tvega revščino. Še posebej ranljive so starejše ženske, ki živijo same. Zdravje starejših ni slabo le v primerjavi s preostalo populacijo, ampak tudi v primerjavi z drugimi državami.
Kazalnik neaktivnosti starejših v družbi je visok, pogosto so izključeni tudi iz socialnih mrež. Podatki iz raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SHARE kažejo, da socialne mreže nima kar osem odstotkov starejših. 26 odstotkov jih je depresivnih.
Dr. Mateja Kožuh – Novak, ki je dva mandata vodila Zvezo društev upokojencev: “Skoraj 100.000 ljudi ima pokojnino nižjo od 300 evrov.”
Ker 15 odstotkov jih je socialno izločenih na več področjih – od dohodkovnega in materialnega, stanovanjskega in zdravstvenega do civilne participacije in medosebnih odnosov, kar nas uvršča na nečastno drugo mesto med opazovanimi državami. Slovenija je na področju socialne vključenosti izgubila svoj prednostni položaj med novimi članicami Evropske unije, bolj socialno izključeni so zdaj le še starejši na Madžarskem.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Izdatki za stanovanje so pri starejših nesorazmerno visoki in bremenijo njihove proračune.”
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski. Hkrati pa Slovenke in Slovenci niso najbolj zdravi, pričakovana zdrava leta življenja so daleč pod povprečjem EU. Slovenci so nadpovprečno bolni, in to kljub dejstvu, da Slovenija spada med države z nižjimi deleži kadilcev in da med starejšimi kadi še manj prebivalcev kot v splošni populaciji. Nad povprečjem smo pri uživanju sadja in zelenjave, pa tudi mesa in jajc slovenski starejši ne pojedo nič manj kot drugod po Evropi.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Urbanisti in investitorji ob graditvi stanovanj ne razmišljajo o starejših kot o ciljni populaciji.”
Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih starejših prebivalcev države uvršča v sam vrh, medtem ko se po deležu debelih uvršča malo nad povprečje. Skoraj polovica starejših je čezmerno hranjenih in skoraj četrtina debelih.
Poleg tega, da nismo najbolj zdravi, tudi psihična kondicija starejših zelo peša. Starejši od petdeset let v Sloveniji so podpovprečni pri večini kognitivnih funkcij. Izjema so le verbalne sposobnosti.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja: “Starejši ljudje imajo manjša pričakovanja, kljub nižjim dohodkom ocenjujejo, da shajajo lažje kot mladi z višjimi dohodki.”
Raziskava SHARE potrjuje, da zdravstvene storitve v večji meri uporabljajo bogatejši. Tveganje relativne revščine je za osebe, stare 50 let in več, precej večje od povprečja v državi. Starejši si pogosto ne morejo privoščiti tega, kar naj bi bilo sicer normalno v družbi.
Dr. Mateja Kožuh – Novak: “Država bi morala subvencionirati najemnine za najrevnejše, saj s tako nizko pokojnino tega ne moreš plačevati.”
Starejši običajno vztrajajo v svojih lastniških hišah in stanovanjih. Ta so pogosto prevelika in niso prilagojena potrebam samostojnega življenja starejših. Glede tega za razvitejšimi državami zaostajamo več desetletij. V primerjavi z njihovimi dohodki starejši v Sloveniji za stroške, povezane s stanovanjem, namenijo več kot v kateri koli drugi državi, kjer je potekala raziskava. Potem pa jim ne ostane za zadovoljevanje drugih osnovnih potreb.
Slovenija spada med države, kjer je samomorilnost visoka, samomorilnost starejših pa še višja od drugih starostnih skupin.
Podnebno pravo se še razvija, vendar imajo vse številnejše podnebne tožbe vse večji vpliv na številna področja, od oblikovanja okoljskih politik do zavarovanj. Izpostavili bomo nekaj evropskih primerov. Lani smo v Sloveniji doživeli katastrofalne poplave: lahko tudi pri nas pričakujemo prve podnebne tožbe?
Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.
V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?
Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?
Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.
Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?
Ob svetovnem dnevu radia se sprašujemo o trendih, ki se nakazujejo v 'Novem svetu' avdia in spremembah navad naših občinstev. Bo umetna inteligenca na področju radia velik igralec ali bolj nenevaren asistent? Dotaknemo se tudi predlaganih sprememb medijske zakonodaje in tega, kako dobro ta opremlja radio za neizbežno migracijo iz analognega v digitalno domeno. Kaj korenito varčevanje v našem javnem servisu pomeni za razvoj radia in ali je radio v svojem bistvu še isti kot pred stoletjem, ko se je v svetu začenjala pisati njegova zgodba?
Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.
V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.
Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen.
Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem.
Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.
Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.
S profesorico sociologije in nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico dr. Vesno Pusić o aktualnih izzivih Evropske unije. Zakaj je širitev na Balkan zastala, kje so resnične meje Unije, kakšna je njena vloga v vojni, kaj dobrega in morda tudi slabega prinaša članstvo. Kaj bi še lahko storili za boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Bosansko-ameriški pisatelj, pesnik, kolumnist in predavatelj kreativnega pisanja na ugledni ameriški univerzi Princeton Aleksandar Hemon velja za enega največjih mojstrov pisane besede s tega prostora, ki mu je uspelo na zelo zahtevnem in konkurenčnem ameriškem trgu. Že več kot 30 let živi v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel tik pred krvavim razpadom Jugoslavije in pozneje čez lužo tudi ostal.
Več kot pol ure sodne obravnave, 6 strani zapisnika, moralni nauk in 40 evrov globe, to je epilog neplačane vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki si ga je privoščila mladoletnica. Gre za 1,30 evra. V letu 2022 je mestni inšpektorat podal več kot 720 obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi neplačila vozovnice za Ljubljanski potniški promet. "Mi ne vemo, v kakšen dohodkovni razred neplačnik spada, niti nas to ne zanima," pravijo na LPP, kjer opažajo rast neplačnikov. Na sodišče grejo samo mladoletni, odrasli neplačniki pa, če se ne pritožijo, samo plačajo globo.
V oceanskih sedimentih je približno 14 milijonov ton mikroplastike in nimamo prav nobene metode, da bi jo očistili. Podobno, le manj oprijemljivo je v našem vsakdanjem življenju. Da jo vsebuje že skoraj vsaka rečna ali morska riba, je splošno znano, a čisto vsakič se nam med obrokom v taki ali drugačni obliki prikrade na krožnik, najdemo jo v kozmetiki, prav zdaj kroži v zraku okoli vas. Mikroplastika je simptom našega časa, na katerega za zdaj nimamo rešitve.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje konec letošnjega leta odhaja na smetišče zgodovine. Nadomestil ga bo obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Ta znesek naj se ne bi spremenil vsaj do marca 2025, ko je predvidena prva uskladitev. Kaj morajo pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka vedeti zavarovanci? Kako bodo prispevek poravnavali upokojenci, kdo bo plačevanja oproščen in kdaj bodo zavarovanci od komercialnih zavarovalnic dobili vrnjena presežna plačila za dopolnilno zavarovanje?
Podnebna konferenca Združenih narodov COP28, ki letos poteka v Dubaju, je v zadnji in najbolj napeti fazi.
Neveljaven email naslov