Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Val prebežnikov, ki želijo čez Slovenijo priti do zahodne Evrope, predvsem do Nemčije, medtem ne pojenja. Samo v ponedeljek je v državo vstopilo približno 8.000 beguncev, od petka že več kot 20 tisoč.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med obema državama na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta bila tudi naša novinarja. Tam je neuradno krožilo veliko nepreverjenih informacij. Med begunci je celo zaokrožilo, da naj bi umrl otrok, a je govorice ovrgel tudi UNHCR.
“Ujeti smo med dvema mejama, policija nas gleda in ne naredi nič. Na dežju stojimo že devet ur.”
– Izjava begunca na hrvaško-slovenski meji
*Videoposnetek objavljamo v izvirniku.
O reševanju humanitarne krize smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Juretom Gombačem z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU: “EU je bila zelo dolgo zelo zadovoljna s svojo politiko, ki jo je vodila na mejah. Po eni strani je v svoji notranjosti do neke mere izničila meje, po drugi strani pa gradila višji zid na schengenski meji. Kar se tiče migracij, jih je upravljala na daljavo. Migrante se je razvrščalo že v deželah, iz katerih so prihajali, in EU je dobila samo migrante, ki si jih je zaželela, nezaželenih migrantov ni sprejemala. Letos smo bili priče padcu te schengenske meje in od takrat naprej EU odlaša z rešitvami.”
“Meni se zdi smešno, da sploh obstaja nikogaršnja zemlja med Slovenijo in Hrvaško, ker če bi o tem govorili mogoče pred letom dni, bi slišali, da niti metra zemlje ne bomo prepustili. Očitno so se zdaj našla neka območja, ki so nikogaršnja. Tukaj gre za sprenevedanje. To niso nikogaršnji prostori.”
izr. prof. dr. Jure Gombač
Dr. Fouad Al-Mansour iz Centra za energetsko učinkovitost z Inštituta Jožefa Stefana, ki je v Slovenijo prišel iz Sirije in je zaposlen na omenjenem inštitutu, pa meni, da je Visoki komisariat za begunce na mednarodni ravni odpovedal. Glede pomoči beguncem na ozemlju med mejami pa pravi: “Obe strani sta odgovorni. To je zid. Zid lahko sestavljajo ljudje ali bodeča žica. Stisnili smo jih med dva zida. Na eni strani je hrvaška, na drugi pa slovenska država. In nihče ne prevzame odgovornosti.”
Gombač dodaja, da ne gre toliko samo za slovensko ali hrvaško odgovornost: “Tukaj gre za odgovornost mednarodne skupnosti, odgovornost EU. In obe skupnosti ne delujeta, mislim, da sta odpovedali. Lepo, da se Bruselj dogovarja s Turčijo in izvaja visoko politiko v nekih drugih državah. Po drugi strani pa je prepustil odgovornost za begunsko krizo južnoevropskim državam, ki si še niso opomogle od gospodarske krize. To je odgovornost mednarodne skupnosti, ki ne pomaga. Ni dovolj, da pošlješ dva opazovalca ZN, da kritizirata stanje na terenu.”
“Zdaj ni čas za prepire. Ti ne vodijo nikamor. Zdaj je čas za delovanje, za pomoč šibkim in ranljivim skupinam, kar begunci prav gotovo so. Procese je treba izpeljati na najboljši mogoči način. Begunci niso nekaj, kar bo šlo stran – nimajo kam iti. Lahko se jih natrpa v prostore med mejami, ampak to ni rešitev.”
dr. Fouad Al-Mansour
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Val prebežnikov, ki želijo čez Slovenijo priti do zahodne Evrope, predvsem do Nemčije, medtem ne pojenja. Samo v ponedeljek je v državo vstopilo približno 8.000 beguncev, od petka že več kot 20 tisoč.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med obema državama na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta bila tudi naša novinarja. Tam je neuradno krožilo veliko nepreverjenih informacij. Med begunci je celo zaokrožilo, da naj bi umrl otrok, a je govorice ovrgel tudi UNHCR.
“Ujeti smo med dvema mejama, policija nas gleda in ne naredi nič. Na dežju stojimo že devet ur.”
– Izjava begunca na hrvaško-slovenski meji
*Videoposnetek objavljamo v izvirniku.
O reševanju humanitarne krize smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Juretom Gombačem z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU: “EU je bila zelo dolgo zelo zadovoljna s svojo politiko, ki jo je vodila na mejah. Po eni strani je v svoji notranjosti do neke mere izničila meje, po drugi strani pa gradila višji zid na schengenski meji. Kar se tiče migracij, jih je upravljala na daljavo. Migrante se je razvrščalo že v deželah, iz katerih so prihajali, in EU je dobila samo migrante, ki si jih je zaželela, nezaželenih migrantov ni sprejemala. Letos smo bili priče padcu te schengenske meje in od takrat naprej EU odlaša z rešitvami.”
“Meni se zdi smešno, da sploh obstaja nikogaršnja zemlja med Slovenijo in Hrvaško, ker če bi o tem govorili mogoče pred letom dni, bi slišali, da niti metra zemlje ne bomo prepustili. Očitno so se zdaj našla neka območja, ki so nikogaršnja. Tukaj gre za sprenevedanje. To niso nikogaršnji prostori.”
izr. prof. dr. Jure Gombač
Dr. Fouad Al-Mansour iz Centra za energetsko učinkovitost z Inštituta Jožefa Stefana, ki je v Slovenijo prišel iz Sirije in je zaposlen na omenjenem inštitutu, pa meni, da je Visoki komisariat za begunce na mednarodni ravni odpovedal. Glede pomoči beguncem na ozemlju med mejami pa pravi: “Obe strani sta odgovorni. To je zid. Zid lahko sestavljajo ljudje ali bodeča žica. Stisnili smo jih med dva zida. Na eni strani je hrvaška, na drugi pa slovenska država. In nihče ne prevzame odgovornosti.”
Gombač dodaja, da ne gre toliko samo za slovensko ali hrvaško odgovornost: “Tukaj gre za odgovornost mednarodne skupnosti, odgovornost EU. In obe skupnosti ne delujeta, mislim, da sta odpovedali. Lepo, da se Bruselj dogovarja s Turčijo in izvaja visoko politiko v nekih drugih državah. Po drugi strani pa je prepustil odgovornost za begunsko krizo južnoevropskim državam, ki si še niso opomogle od gospodarske krize. To je odgovornost mednarodne skupnosti, ki ne pomaga. Ni dovolj, da pošlješ dva opazovalca ZN, da kritizirata stanje na terenu.”
“Zdaj ni čas za prepire. Ti ne vodijo nikamor. Zdaj je čas za delovanje, za pomoč šibkim in ranljivim skupinam, kar begunci prav gotovo so. Procese je treba izpeljati na najboljši mogoči način. Begunci niso nekaj, kar bo šlo stran – nimajo kam iti. Lahko se jih natrpa v prostore med mejami, ampak to ni rešitev.”
dr. Fouad Al-Mansour
Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov
Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?
Božičnica, trinajsta plača, letna nagrada in regres so učinkovite sestavine recepta za motivacijo zaposlenih
Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".
Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč. Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Velika Kladuša je precej neprivlačen kraj v severozahodni Bosni, a je bila sredi osemdesetih središče Jugoslavije. Prehrambeno podjetje Agrokomerc je bilo zgodba o uspehu, zaposlovali so več kot 12 tisoč ljudi, dvignili so razvoj celotne regije, se hitro širili … A se je izkazalo, da na račun nekritih menic. Direktor Fikret Abdić je končal v zaporu, Bosna in Hercegovina v vojni in popolnem razsulu.Kakšna je Velika Kladuša 30 let po aferi Agrokomerc, kako je mogoče, da je Fikret Abdić po vrnitvi iz zapora zaradi vojnih zločinov zdaj tam župan? Obiskali smo razvpiti kraj v Bosni in šli po sledeh Agrokomerca, katerega propad je po mnenju številnih eden izmed vzrokov za razpad Jugoslavije. Pa je (bil) Agrokomerc res tako unikaten primer, kaj je šlo narobe, lahko najdemo tudi kakšne povezave z današnjimi časi? Je morda propad Agrokorja podobna zgodba? Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek
Za šolske potrebščine, delovne učbenike in delovne zvezke, ki so jih starši kupili za svoje otroke, so se marsikateri celo zadolžil. Tudi če so šolski pripomočki, ki jih je vsako let več zgolj priporočljivi, so marsikateri starši prepričani, da so za znanje njihovih otrok pač dobrodošli, morda celo nujni. A resnica je nekje drugje. Pogovarjali smo se z Antonom Medenom, predsednikom Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.
Čeprav letošnja statistika prometnih nesreč in žrtev za zdaj kaže nekoliko boljše stanje kot lani, je to seveda še daleč od želja prometnih strokovnjakov. V tem prometnem trikotniku, ki ga sestavljajo cesta, vozilo in človek se zdi človek tisti, ki je daleč največkrat kriv za nesrečo in je torej predvsem pri njem iskati rezerve pri varnosti na naših cestah.Tokrat nismo govorili o infrastrukturi, o cestah, ki so sicer pri nas v slabem stanju. Tudi ne o avtomobilih, ki so kljub nekaterim izjemam, vedno bolj varni in pripomorejo k zmanjševanju posledic prometnih nesreč. V glavni vlogi analize prometa je tokrat nastopal voznik, udeleženec, ki je po mednarodnih raziskavah kriv za 90 % vseh neugodnosti, ki se zgodijo na cestah.
Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev. Kakšne investicije v državno cestno omrežje lahko pričakujemo v naslednjih letih in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo.
Ali oblast ne zaupa javnosti? Tudi letos je v javni razpravi kar nekaj pomembnih predpisov, ki med počitnicami ne bodo deležni take pozornosti, kot bi je bili v aktivnejših mesecih. Tudi na vprašanje, ali bi morala biti javnost bolj vključena v nastajanje predpisov, bosta v naslednjih minutah v Vročem mikrofonu odgovorila izredna profesorica s katedre za analizo politik in javno upravo ljubljanske fakultete za družbene vede doktorica Irena Bačlija Brajnik in direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici.
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.
Brezskrbnost lahko hitro spremeni v težave, sploh ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, v sebe zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti, ki jih skriva morje.
Ob poplavi prireditev v Sloveniji smo se spraševali, kakšno kulturo potrebujemo. Zakaj likovni in drugi kulturni hrami med tednom samevajo, polnijo pa jih v glavnem odprtja in razni večji dogodki! Kam je usmerjena naša pozornost, predvsem pa kam je usmerjena pozornost mladih? V studio smo povabili Nadjo Zgonik, profesorico na ALUO, in Nino Ostan, svetovalko za umetnost na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Za mnenje smo vprašali tudi Diano Koloini, umetniško vodjo SNG Maribor, in Nino Peče, vodjo Kinodvora.
Neveljaven email naslov
