Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Val prebežnikov, ki želijo čez Slovenijo priti do zahodne Evrope, predvsem do Nemčije, medtem ne pojenja. Samo v ponedeljek je v državo vstopilo približno 8.000 beguncev, od petka že več kot 20 tisoč.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med obema državama na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta bila tudi naša novinarja. Tam je neuradno krožilo veliko nepreverjenih informacij. Med begunci je celo zaokrožilo, da naj bi umrl otrok, a je govorice ovrgel tudi UNHCR.
“Ujeti smo med dvema mejama, policija nas gleda in ne naredi nič. Na dežju stojimo že devet ur.”
– Izjava begunca na hrvaško-slovenski meji
*Videoposnetek objavljamo v izvirniku.
O reševanju humanitarne krize smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Juretom Gombačem z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU: “EU je bila zelo dolgo zelo zadovoljna s svojo politiko, ki jo je vodila na mejah. Po eni strani je v svoji notranjosti do neke mere izničila meje, po drugi strani pa gradila višji zid na schengenski meji. Kar se tiče migracij, jih je upravljala na daljavo. Migrante se je razvrščalo že v deželah, iz katerih so prihajali, in EU je dobila samo migrante, ki si jih je zaželela, nezaželenih migrantov ni sprejemala. Letos smo bili priče padcu te schengenske meje in od takrat naprej EU odlaša z rešitvami.”
“Meni se zdi smešno, da sploh obstaja nikogaršnja zemlja med Slovenijo in Hrvaško, ker če bi o tem govorili mogoče pred letom dni, bi slišali, da niti metra zemlje ne bomo prepustili. Očitno so se zdaj našla neka območja, ki so nikogaršnja. Tukaj gre za sprenevedanje. To niso nikogaršnji prostori.”
izr. prof. dr. Jure Gombač
Dr. Fouad Al-Mansour iz Centra za energetsko učinkovitost z Inštituta Jožefa Stefana, ki je v Slovenijo prišel iz Sirije in je zaposlen na omenjenem inštitutu, pa meni, da je Visoki komisariat za begunce na mednarodni ravni odpovedal. Glede pomoči beguncem na ozemlju med mejami pa pravi: “Obe strani sta odgovorni. To je zid. Zid lahko sestavljajo ljudje ali bodeča žica. Stisnili smo jih med dva zida. Na eni strani je hrvaška, na drugi pa slovenska država. In nihče ne prevzame odgovornosti.”
Gombač dodaja, da ne gre toliko samo za slovensko ali hrvaško odgovornost: “Tukaj gre za odgovornost mednarodne skupnosti, odgovornost EU. In obe skupnosti ne delujeta, mislim, da sta odpovedali. Lepo, da se Bruselj dogovarja s Turčijo in izvaja visoko politiko v nekih drugih državah. Po drugi strani pa je prepustil odgovornost za begunsko krizo južnoevropskim državam, ki si še niso opomogle od gospodarske krize. To je odgovornost mednarodne skupnosti, ki ne pomaga. Ni dovolj, da pošlješ dva opazovalca ZN, da kritizirata stanje na terenu.”
“Zdaj ni čas za prepire. Ti ne vodijo nikamor. Zdaj je čas za delovanje, za pomoč šibkim in ranljivim skupinam, kar begunci prav gotovo so. Procese je treba izpeljati na najboljši mogoči način. Begunci niso nekaj, kar bo šlo stran – nimajo kam iti. Lahko se jih natrpa v prostore med mejami, ampak to ni rešitev.”
dr. Fouad Al-Mansour
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Val prebežnikov, ki želijo čez Slovenijo priti do zahodne Evrope, predvsem do Nemčije, medtem ne pojenja. Samo v ponedeljek je v državo vstopilo približno 8.000 beguncev, od petka že več kot 20 tisoč.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med obema državama na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta bila tudi naša novinarja. Tam je neuradno krožilo veliko nepreverjenih informacij. Med begunci je celo zaokrožilo, da naj bi umrl otrok, a je govorice ovrgel tudi UNHCR.
“Ujeti smo med dvema mejama, policija nas gleda in ne naredi nič. Na dežju stojimo že devet ur.”
– Izjava begunca na hrvaško-slovenski meji
*Videoposnetek objavljamo v izvirniku.
O reševanju humanitarne krize smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Juretom Gombačem z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU: “EU je bila zelo dolgo zelo zadovoljna s svojo politiko, ki jo je vodila na mejah. Po eni strani je v svoji notranjosti do neke mere izničila meje, po drugi strani pa gradila višji zid na schengenski meji. Kar se tiče migracij, jih je upravljala na daljavo. Migrante se je razvrščalo že v deželah, iz katerih so prihajali, in EU je dobila samo migrante, ki si jih je zaželela, nezaželenih migrantov ni sprejemala. Letos smo bili priče padcu te schengenske meje in od takrat naprej EU odlaša z rešitvami.”
“Meni se zdi smešno, da sploh obstaja nikogaršnja zemlja med Slovenijo in Hrvaško, ker če bi o tem govorili mogoče pred letom dni, bi slišali, da niti metra zemlje ne bomo prepustili. Očitno so se zdaj našla neka območja, ki so nikogaršnja. Tukaj gre za sprenevedanje. To niso nikogaršnji prostori.”
izr. prof. dr. Jure Gombač
Dr. Fouad Al-Mansour iz Centra za energetsko učinkovitost z Inštituta Jožefa Stefana, ki je v Slovenijo prišel iz Sirije in je zaposlen na omenjenem inštitutu, pa meni, da je Visoki komisariat za begunce na mednarodni ravni odpovedal. Glede pomoči beguncem na ozemlju med mejami pa pravi: “Obe strani sta odgovorni. To je zid. Zid lahko sestavljajo ljudje ali bodeča žica. Stisnili smo jih med dva zida. Na eni strani je hrvaška, na drugi pa slovenska država. In nihče ne prevzame odgovornosti.”
Gombač dodaja, da ne gre toliko samo za slovensko ali hrvaško odgovornost: “Tukaj gre za odgovornost mednarodne skupnosti, odgovornost EU. In obe skupnosti ne delujeta, mislim, da sta odpovedali. Lepo, da se Bruselj dogovarja s Turčijo in izvaja visoko politiko v nekih drugih državah. Po drugi strani pa je prepustil odgovornost za begunsko krizo južnoevropskim državam, ki si še niso opomogle od gospodarske krize. To je odgovornost mednarodne skupnosti, ki ne pomaga. Ni dovolj, da pošlješ dva opazovalca ZN, da kritizirata stanje na terenu.”
“Zdaj ni čas za prepire. Ti ne vodijo nikamor. Zdaj je čas za delovanje, za pomoč šibkim in ranljivim skupinam, kar begunci prav gotovo so. Procese je treba izpeljati na najboljši mogoči način. Begunci niso nekaj, kar bo šlo stran – nimajo kam iti. Lahko se jih natrpa v prostore med mejami, ampak to ni rešitev.”
dr. Fouad Al-Mansour
lada je prejšnji mesec objavila predlog Energetskega koncepta Slovenije, ki ga - takega, kot je bil predstavljen - ne bo upošteval nihče. Tako razmišlja dr. Robert Golob, ki meni, da se vedemo, kot da smo na svetu sami, svet pa je na pragu energetske revolucije. Zakaj bi morali začeti razmišljati zunaj okvira dogem, namesto da se v energetskem konceptu opredeljujemo do tega, katere dogme so v redu in katere ne?
Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini
Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov.
Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.
“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.
Izsiljevalski hekerski programi, kot smo jim bili priča minuli teden, so le del možnih nevarnosti, ki pretijo varnosti naših podatkov. Zlonamerni programi lahko onemogočijo izplačevanje socialnih transferjev, izbrišejo vse ocene iz e-redovalnice, uničijo vso zdravstveno dokumentacijo in e-recepte, preprogramirajo vodne, transportne, električne ali energetske sisteme in tako povzročijo kaos in morda celo smrt. Zakaj javne ustanove težko ščitijo sisteme in posledično naše osebne podatke, bodo razmišljali gostje v Vročem mikrofonu na Valu 202: iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, dr. Boštjan Kežmah, tudi sodni izvedenec in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vodja vladnega urada za varovanje tajnih podatkov Dobran Božič, vodja odzivnega centra SI-Cert Gorazd Božič, strokovnjakinja za javna naročila Milena Basta Trtnik, Dalibor Cerar iz Kabi d.o.o., namestnica generalnega direktorja Direktorata za informatiko Polona Kobal in Domen Božeglav s Kabineta ministra za javno upravo.
Predsedniške volitve v svetovnih okvirih postajajo tekma z nepredvidljivim rezultatom. Iščemo prototip predsedniškega zmagovalca. Tudi slovenskega. Sogovornika: dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak za odnose z javnostmi, Andraž Zorko (Valicon), raziskovalec javnega mnenja.
Urejeni odnosi med sodelavci bistveno pripomorejo k uspešnosti organizacije. Toda v zadnjem času pogosto ugotavljamo, da so odnosi v kolektivih porazni. Slabi odnosi lahko privedejo do odpovedi koncerta ali pa do smrti pacienta. Kdo je odgovoren za primerno komuniciranje in urejanje razmer v kolektivu? Kako naj bi reševali konflikte na delovnem mestu? Anja Hlača Ferjančič se je o tem pogovarjala s psihologom, imago terapevtom in mediatorjem Rudijem Tavčarjem.
Če rečemo etično novinarstvo, je približno tako, kot bi dejali mokra voda. Novinarstvo brez etike ni novinarstvo! Zakaj potem v medijih vidimo, beremo in slišimo toliko neetičnega? Odgovor smo iskali v torkovem Vročem mikrofonu. Gosta sta bila Jernej Rovšek in dr. Marko Milosavljevič.
Vsi trgovci so odkrili nacionalno zgodbo. Zakaj je poudarjanje, da je izdelek ali pridelek slovenski v oglasih (ne)smiselno? Koga nagovarja takšno oglaševanje, zakaj ostaja precej banalno, na ravni čokolade in zelenjave? Kaj dobrega lahko prinese prebujeno slovenstvo v oglasih?
Slovensko podnebje je že za skoraj 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja. Ratificirali smo Pariški sporazum, kar pa ne bo ustavilo nadaljnjega ogrevanja. Klimatologi predvidevajo, da lahko ob nadaljnjem globalnem dvigu temperature za 2 °C v Sloveniji pričakujemo dvig za 4 °C. Cilji Pariškega sporazuma zahtevajo takojšnje ukrepanje. Kako se izviti iz oklepa fosilne industrije in spodbuditi samooskrbo z obnovljivimi viri energije?
Vesna Györkös Žnidar svoje nastope v medijih namensko omejuje, ker je prepričana, da mora notranji minister nastopati sporočilno. Torkov Vroči mikrofon z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar o policiji in njenih pooblastilih, o slovenski in evropski migracijski politiki, človekovih pravicah, ograjah …
Poraba javnega denarja bi bila lahko bolj premišljena. Javnemu mnenju o preplačanih storitvah, previsokih zaslužkih javnih uslužbencev, nesmotrni porabi v občinah in težavah pri črpanju evropskih sredstev pritrjujejo tudi revizije računskega sodišča. Ali porabniki javnega denarja nimajo dovolj znanja, so predpisi preveč zapleteni, vodi nekatere pohlep ali polnjenje žepov političnih prijateljev? Na vprašanja je v Vročem mikrofonu odgovarjal Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča.
Ženske so na splošno bolj izobražene od moških. Kljub temu zaslužijo manj kot moški in so bolj izpostavljene tveganju revščine. Ob tem so vse pogostejši napadi na temeljne pravice žensk in poskusi retradicionalizacije družbe. Kako se upreti tem napadom, govorimo s sociologinjo dr. Milico Antić Gaber.
Pogovor z Marjanom Mačkoškom, predsednikom GZS o ugledu slovenskega gospodarstva, aktualnih razmerah in ključnih temah, ki bodo gospodarstvenike zaposlovale v 2017.
Prejšnji teden je Državni zbor sprejel predlagane spremembe Zakona o občinskem redarstvu – to je bilo po 10 letih od prvega krovnega zakona nujno, saj se je v tem obdobju spremenili številni zakoni in predpisi, ki vplivajo tudi na delovanje redarske službe. Redarji so v teh 10 letih dobivali nove in nove zadolžitve in pooblastila - sprva komunalni nadzorniki so začeli urejati mirujoči promet, pred leti so dobili dodatne zadolžitve pri tekočem prometu in prometnih prekrških, zadolžitve s področja javnega reda in miru in tako naprej. V novem zakonu o občinskem redarstvu se med drugim spreminjajo pogoji za uporabo telesne sile in plinskega razpršilca, spreminja se način ugotavljanja identitete, uvaja vodenje evidence o uporabi prisilnih sredstev in podobno, zaradi česar mnogi ugotavljajo, da občinski redarji postajajo nekakšni občinski ali mestni policisti.
Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?
Zdi se, da v Evropi ne delujejo več niti procesi, ki so doslej na videz delovali same od sebe. Začeli smo se prepirati o tem, kdo bolj ignorira evropska pravila, podpisane mednarodne konvencije, sporazume in sodišča, hkrati pa države EU iščejo pravne podlage, kako ta ista pravila obiti ali si jih vsaj ugodno prilagoditi. V kar nekaj tovrstnih postopkov se je v zadnjem času zapletla tudi Slovenija, naj gre za ignoriranje opozoril Sveta Evrope glede Zakona o tujcih, spor s Komisijo in Hrvaško glede terana, do zapletov s prodajo Cimosa in NLB. Govori Dragan Barbutovski.
Kako učinkovit je nadzor nad delodajalci, ki kršijo delavske pravice? O tem sta v Vročem mikrofonu govorili glavna inšpektorica za delo, predstavnica Finančne uprave in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Življenje več kot 180 bolnikov je odvisno od pravočasne presaditve organa, ki jim lahko reši življenje. Približno 10 bolnikov vsako leto tega trenutka ne dočaka, tudi zato, ker se za darovanje v času življenje uradno izreče premalo ljudi ali pa takega odvzema ne dovolijo svojci.
Neveljaven email naslov
