Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Val prebežnikov, ki želijo čez Slovenijo priti do zahodne Evrope, predvsem do Nemčije, medtem ne pojenja. Samo v ponedeljek je v državo vstopilo približno 8.000 beguncev, od petka že več kot 20 tisoč.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med obema državama na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta bila tudi naša novinarja. Tam je neuradno krožilo veliko nepreverjenih informacij. Med begunci je celo zaokrožilo, da naj bi umrl otrok, a je govorice ovrgel tudi UNHCR.
“Ujeti smo med dvema mejama, policija nas gleda in ne naredi nič. Na dežju stojimo že devet ur.”
– Izjava begunca na hrvaško-slovenski meji
*Videoposnetek objavljamo v izvirniku.
O reševanju humanitarne krize smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Juretom Gombačem z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU: “EU je bila zelo dolgo zelo zadovoljna s svojo politiko, ki jo je vodila na mejah. Po eni strani je v svoji notranjosti do neke mere izničila meje, po drugi strani pa gradila višji zid na schengenski meji. Kar se tiče migracij, jih je upravljala na daljavo. Migrante se je razvrščalo že v deželah, iz katerih so prihajali, in EU je dobila samo migrante, ki si jih je zaželela, nezaželenih migrantov ni sprejemala. Letos smo bili priče padcu te schengenske meje in od takrat naprej EU odlaša z rešitvami.”
“Meni se zdi smešno, da sploh obstaja nikogaršnja zemlja med Slovenijo in Hrvaško, ker če bi o tem govorili mogoče pred letom dni, bi slišali, da niti metra zemlje ne bomo prepustili. Očitno so se zdaj našla neka območja, ki so nikogaršnja. Tukaj gre za sprenevedanje. To niso nikogaršnji prostori.”
izr. prof. dr. Jure Gombač
Dr. Fouad Al-Mansour iz Centra za energetsko učinkovitost z Inštituta Jožefa Stefana, ki je v Slovenijo prišel iz Sirije in je zaposlen na omenjenem inštitutu, pa meni, da je Visoki komisariat za begunce na mednarodni ravni odpovedal. Glede pomoči beguncem na ozemlju med mejami pa pravi: “Obe strani sta odgovorni. To je zid. Zid lahko sestavljajo ljudje ali bodeča žica. Stisnili smo jih med dva zida. Na eni strani je hrvaška, na drugi pa slovenska država. In nihče ne prevzame odgovornosti.”
Gombač dodaja, da ne gre toliko samo za slovensko ali hrvaško odgovornost: “Tukaj gre za odgovornost mednarodne skupnosti, odgovornost EU. In obe skupnosti ne delujeta, mislim, da sta odpovedali. Lepo, da se Bruselj dogovarja s Turčijo in izvaja visoko politiko v nekih drugih državah. Po drugi strani pa je prepustil odgovornost za begunsko krizo južnoevropskim državam, ki si še niso opomogle od gospodarske krize. To je odgovornost mednarodne skupnosti, ki ne pomaga. Ni dovolj, da pošlješ dva opazovalca ZN, da kritizirata stanje na terenu.”
“Zdaj ni čas za prepire. Ti ne vodijo nikamor. Zdaj je čas za delovanje, za pomoč šibkim in ranljivim skupinam, kar begunci prav gotovo so. Procese je treba izpeljati na najboljši mogoči način. Begunci niso nekaj, kar bo šlo stran – nimajo kam iti. Lahko se jih natrpa v prostore med mejami, ampak to ni rešitev.”
dr. Fouad Al-Mansour
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Val prebežnikov, ki želijo čez Slovenijo priti do zahodne Evrope, predvsem do Nemčije, medtem ne pojenja. Samo v ponedeljek je v državo vstopilo približno 8.000 beguncev, od petka že več kot 20 tisoč.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med obema državama na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta bila tudi naša novinarja. Tam je neuradno krožilo veliko nepreverjenih informacij. Med begunci je celo zaokrožilo, da naj bi umrl otrok, a je govorice ovrgel tudi UNHCR.
“Ujeti smo med dvema mejama, policija nas gleda in ne naredi nič. Na dežju stojimo že devet ur.”
– Izjava begunca na hrvaško-slovenski meji
*Videoposnetek objavljamo v izvirniku.
O reševanju humanitarne krize smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Juretom Gombačem z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU: “EU je bila zelo dolgo zelo zadovoljna s svojo politiko, ki jo je vodila na mejah. Po eni strani je v svoji notranjosti do neke mere izničila meje, po drugi strani pa gradila višji zid na schengenski meji. Kar se tiče migracij, jih je upravljala na daljavo. Migrante se je razvrščalo že v deželah, iz katerih so prihajali, in EU je dobila samo migrante, ki si jih je zaželela, nezaželenih migrantov ni sprejemala. Letos smo bili priče padcu te schengenske meje in od takrat naprej EU odlaša z rešitvami.”
“Meni se zdi smešno, da sploh obstaja nikogaršnja zemlja med Slovenijo in Hrvaško, ker če bi o tem govorili mogoče pred letom dni, bi slišali, da niti metra zemlje ne bomo prepustili. Očitno so se zdaj našla neka območja, ki so nikogaršnja. Tukaj gre za sprenevedanje. To niso nikogaršnji prostori.”
izr. prof. dr. Jure Gombač
Dr. Fouad Al-Mansour iz Centra za energetsko učinkovitost z Inštituta Jožefa Stefana, ki je v Slovenijo prišel iz Sirije in je zaposlen na omenjenem inštitutu, pa meni, da je Visoki komisariat za begunce na mednarodni ravni odpovedal. Glede pomoči beguncem na ozemlju med mejami pa pravi: “Obe strani sta odgovorni. To je zid. Zid lahko sestavljajo ljudje ali bodeča žica. Stisnili smo jih med dva zida. Na eni strani je hrvaška, na drugi pa slovenska država. In nihče ne prevzame odgovornosti.”
Gombač dodaja, da ne gre toliko samo za slovensko ali hrvaško odgovornost: “Tukaj gre za odgovornost mednarodne skupnosti, odgovornost EU. In obe skupnosti ne delujeta, mislim, da sta odpovedali. Lepo, da se Bruselj dogovarja s Turčijo in izvaja visoko politiko v nekih drugih državah. Po drugi strani pa je prepustil odgovornost za begunsko krizo južnoevropskim državam, ki si še niso opomogle od gospodarske krize. To je odgovornost mednarodne skupnosti, ki ne pomaga. Ni dovolj, da pošlješ dva opazovalca ZN, da kritizirata stanje na terenu.”
“Zdaj ni čas za prepire. Ti ne vodijo nikamor. Zdaj je čas za delovanje, za pomoč šibkim in ranljivim skupinam, kar begunci prav gotovo so. Procese je treba izpeljati na najboljši mogoči način. Begunci niso nekaj, kar bo šlo stran – nimajo kam iti. Lahko se jih natrpa v prostore med mejami, ampak to ni rešitev.”
dr. Fouad Al-Mansour
Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.
V minulih tednih javnih razprav o (ne)upravičenosti izdajanja zdravniških potrdil je prevladal vtis, da gre za dokumente s poljubno raztegljivimi možnostmi uporabe in zlorabe. Velja to le za ljudi z vplivom ali finančno močjo ali pa zdravniška potrdila za neprave namene s pridom zlorabljajo tudi običajni državljani? Kakšne pritiske doživljajo zdravniki, kako je zlorabe mogoče preprečiti in zakaj bi nas bolj moralo skrbeti prav nasprotno: da tudi zelo bolni ljudje zaradi strahu pred izgubo dela sploh ne upoštevajo več zdravniških navodil? Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc.dr. Metoda Dodič Fikfak sta bila gosta Vročega mikrofona.
Ministri se vse manj odzivajo na vprašanja novinarjev, PR službe državnih organov v svojem okolju ne najdejo kompetentnih sogovornikov. Dr. Derjan Verčič je pred dvema letoma in pol o odnosih z javnostmi v državi razmišljal: “V Sloveniji smo soočeni z resno krizo odnosov z javnostmi, ki je podobna kot kriza slovenske družbe nasploh; podobna je kot kriza slovenske države in kot kriza slovenskega gospodarstva. Ni nam čisto jasno, ne kdo smo, ne kje smo, ne kaj bi radi počeli.” Ogledalo predstavnikom za stike z javnostmi, pa tudi samim novinarjem, nastavljamo v Vročem mikrofonu.
Do konca leta bomo imeli 10 novih urgentnih centrov, ki se gradijo z evropskimi sredstvi – to s seboj prinaša spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči. Kako bo torej v prihodnje organizirana nujna medicinska pomoč v državi je tem trenutku več neznank kot pa odgovorov.
Poleg raznih predpisov o delitvi stroškov za toploto je sedaj v pripravi še nov predpis, ki nam narekuje montažo števcev za porabo tople vode. Čeprav celo pripravljalcem pravilnika še ni jasno, kaj bodo ti števci prinesli koristnega, bo pravilnik (ki sicer še ni sprejet) začel veljati že naslednjo kurilno sezono.
V javnost je prišel predlog osnutka novega statuta Univerze v Ljubljani, ki je med zaposlenimi na univerzi in študenti dvignil veliko prahu. Kritike letijo predvsem na izenačevanje obsega rednega in izrednega študija, manjšanje možnega števila opravljanj izpita, spremembe pristojnosti in razmerij moči na univerzi in na druge novosti, ki jih uvaja statut. Ker se Univerza v Ljubljani sooča s finančnimi težavami, bi sprememba statuta lahko pomembno vplivala na to, kako bodo bremena varčevanja porazdeljena v prihodnosti. V Vročem mikrofonu smo soočili argumente kritikov in vodstva univerze ter pregledali, kaj predlagane spremembe pomenijo za skoraj 50.000 študentov in 6000 zaposlenih Univerze v Ljubljani.
Z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora in prepisom pretepenega petošolca na drugo šolo dogodek na Osnovni šoli Deskle dobiva epilog. Toda zgodba odpira več vprašanj, kot na njih odgovarja. Ravnatelj meni, da bi se desetletnik pogosto lahko preprosto umaknil. Toda strokovnjaki opozarjajo na to, da se ne bi smela umikati žrtev. V oddaji lahko slišite tudi inšpektorja, ki predlaga ravnateljevo razrešitev, in mamo petošolca, ki je na težave opozarjala pravočasno, vendar ni nihče ukrepal. Mladi z drugim ali mešanim etničnim ozadjem so kar dvakrat pogosteje žrtve medvrstniškega nasilja. Bi se sistem moral odzivati drugače?
Na Hrvaškem so se odločili za množičen odpis dolgov socialno najšibkejšim, na podoben odpis se že nekaj mesecev pripravlja tudi Makedonija. Pa pri nas?
Ko je Švicarska centralna banka konec prejšnjega tedna nekoliko nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti franka, je njegova vrednost v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj trideset odstotkov. Kako močno je ta odločitev obremenila slovenska gospodinjstva s krediti v »švicarjih« in ali bi morala ukrepati slovenska država?
Poraba alkohola se je v Sloveniji v zadnjih petih letih resda zmanjšala skoraj za četrtino, a še vedno sodimo med vodilne države v svetu po številu opitih in odvisnih odraslih oseb, nenehno pa narašča število opijajočih se otrok in mladostnikov. Zakaj se ob podatku, da nas posledice uživanja alkohola stanejo več kot četrt milijarde evrov letno, resneje ne lotimo ukrepov, ki dokazano delujejo, in zakaj škripa pri preventivi, so v Vročem mikrofonu spregovorili strokovnjaki, ki sodelujejo na 3. nacionalni konferenci o alkoholni politiki.
Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah je Ministrstvo z novim letom do nadaljnjega ukinilo, hkrati pa od šol zahteva, da izvajanje učne pomoči brez plačila nemoteno zagotavljajo še naprej. Šole so celo pozvali, da ponovno presodijo odločbe otrok in pomoč ponudijo, če je možno v skupinski obliki. Strokovnjaki so proti temu, opozarjajo pa tudi na kakovost izvedbe učne pomoči, saj bodo šole prisiljene delo dodeliti učiteljem brez znanja zgolj zato, ker jim manjkajo ure do polne učne obveznosti, pa čeprav je učna pomoč dodatno delo izven rednega dela učitelja. Gostje v studiu bodo mag. Gregor Mohorčič, v.d. Generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo in strokovnjakinja za področje didaktike specialne in rehabilitacijske pedagogike dr.Marija Kavkler. Svoja stališča pa bodo z nami delili tudi: ravnateljica, učitelji, pravnica, mati otrok s PP, Matej Rovšek, vodja Janeza Levca in SVIZ.
Enaka davčna pravila za vse, ki živimo v Sloveniji – če živite v Sloveniji, potem morate v Sloveniji plačevati davke. Tudi od dohodkov, ki jih morebiti zaslužite v tujini, obveznosti so seveda odmerjene po slovenski zakonodaji. O rezidentstvu, davčnih obveznostih, dilemah, ki nastanejo ob krajših zaposlitvah v tujini – v Vročem mikrofonu Vala 202 Lili Srša Hren s Finančne uprave RS.
V Sloveniji vsako leto prevozniki naftnih derivatov na črno prodajo več sto tisoč litrov goriva. Po ocenah dobrih poznavalcev se te številke vrtijo kar v milijonih, kar pomeni,da gre tudi za milijonske vsote pri nepobranem davku in trošarini. Očitno velikim naftnim trgovcem za to ni mar. Še manj državi, saj imajo nepridipravi pri kraji skoraj popolnoma proste roke. Nadzor, ki ga izvajajo nadzorniki nekaterih naftnih družb, pa ni omembe vreden.
V zadnjih dneh so se razmere med socialnimi partnerji zaostrile. Padale so ostre besede in obtožbe z obeh strani. Stanje je skušal pomiriti predsednik vlade – a je zgolj prilil olje na ogenj. Ali so razlog za nesoglasje še vedno zaostrene razmere v gospodarstvu ali pa se nekatere organizacije delodajalcev in sindikatov zgolj soočajo s krizo identitete? Kdo je v tem trenutku močnejši in kako zelo, če sploh, je pomemben socialni dialog. Kakšno vlogo pri tem igra država? Razmere analizira profesor ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Jaklič.
Nekateri prevozniki naftnih derivatov na veliko goljufajo in kradejo kurilno olje in nafto. Pri tem uporabljajo različne tehnične pripomočke ali pa to počno v dogovoru z odjemalci in podobno. Zanimivo pri tem je, da na Petrolu o tem molčijo. Še več. Tovrstnih primerov ne prijavijo niti policiji. Razkrivamo, na kašen način si nekateri prevozniki z goljufanjem in krajo goriva polnijo žepe …
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
Neveljaven email naslov
