Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Val prebežnikov, ki želijo čez Slovenijo priti do zahodne Evrope, predvsem do Nemčije, medtem ne pojenja. Samo v ponedeljek je v državo vstopilo približno 8.000 beguncev, od petka že več kot 20 tisoč.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med obema državama na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta bila tudi naša novinarja. Tam je neuradno krožilo veliko nepreverjenih informacij. Med begunci je celo zaokrožilo, da naj bi umrl otrok, a je govorice ovrgel tudi UNHCR.
“Ujeti smo med dvema mejama, policija nas gleda in ne naredi nič. Na dežju stojimo že devet ur.”
– Izjava begunca na hrvaško-slovenski meji
*Videoposnetek objavljamo v izvirniku.
O reševanju humanitarne krize smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Juretom Gombačem z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU: “EU je bila zelo dolgo zelo zadovoljna s svojo politiko, ki jo je vodila na mejah. Po eni strani je v svoji notranjosti do neke mere izničila meje, po drugi strani pa gradila višji zid na schengenski meji. Kar se tiče migracij, jih je upravljala na daljavo. Migrante se je razvrščalo že v deželah, iz katerih so prihajali, in EU je dobila samo migrante, ki si jih je zaželela, nezaželenih migrantov ni sprejemala. Letos smo bili priče padcu te schengenske meje in od takrat naprej EU odlaša z rešitvami.”
“Meni se zdi smešno, da sploh obstaja nikogaršnja zemlja med Slovenijo in Hrvaško, ker če bi o tem govorili mogoče pred letom dni, bi slišali, da niti metra zemlje ne bomo prepustili. Očitno so se zdaj našla neka območja, ki so nikogaršnja. Tukaj gre za sprenevedanje. To niso nikogaršnji prostori.”
izr. prof. dr. Jure Gombač
Dr. Fouad Al-Mansour iz Centra za energetsko učinkovitost z Inštituta Jožefa Stefana, ki je v Slovenijo prišel iz Sirije in je zaposlen na omenjenem inštitutu, pa meni, da je Visoki komisariat za begunce na mednarodni ravni odpovedal. Glede pomoči beguncem na ozemlju med mejami pa pravi: “Obe strani sta odgovorni. To je zid. Zid lahko sestavljajo ljudje ali bodeča žica. Stisnili smo jih med dva zida. Na eni strani je hrvaška, na drugi pa slovenska država. In nihče ne prevzame odgovornosti.”
Gombač dodaja, da ne gre toliko samo za slovensko ali hrvaško odgovornost: “Tukaj gre za odgovornost mednarodne skupnosti, odgovornost EU. In obe skupnosti ne delujeta, mislim, da sta odpovedali. Lepo, da se Bruselj dogovarja s Turčijo in izvaja visoko politiko v nekih drugih državah. Po drugi strani pa je prepustil odgovornost za begunsko krizo južnoevropskim državam, ki si še niso opomogle od gospodarske krize. To je odgovornost mednarodne skupnosti, ki ne pomaga. Ni dovolj, da pošlješ dva opazovalca ZN, da kritizirata stanje na terenu.”
“Zdaj ni čas za prepire. Ti ne vodijo nikamor. Zdaj je čas za delovanje, za pomoč šibkim in ranljivim skupinam, kar begunci prav gotovo so. Procese je treba izpeljati na najboljši mogoči način. Begunci niso nekaj, kar bo šlo stran – nimajo kam iti. Lahko se jih natrpa v prostore med mejami, ampak to ni rešitev.”
dr. Fouad Al-Mansour
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Val prebežnikov, ki želijo čez Slovenijo priti do zahodne Evrope, predvsem do Nemčije, medtem ne pojenja. Samo v ponedeljek je v državo vstopilo približno 8.000 beguncev, od petka že več kot 20 tisoč.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med obema državama na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta bila tudi naša novinarja. Tam je neuradno krožilo veliko nepreverjenih informacij. Med begunci je celo zaokrožilo, da naj bi umrl otrok, a je govorice ovrgel tudi UNHCR.
“Ujeti smo med dvema mejama, policija nas gleda in ne naredi nič. Na dežju stojimo že devet ur.”
– Izjava begunca na hrvaško-slovenski meji
*Videoposnetek objavljamo v izvirniku.
O reševanju humanitarne krize smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Juretom Gombačem z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU: “EU je bila zelo dolgo zelo zadovoljna s svojo politiko, ki jo je vodila na mejah. Po eni strani je v svoji notranjosti do neke mere izničila meje, po drugi strani pa gradila višji zid na schengenski meji. Kar se tiče migracij, jih je upravljala na daljavo. Migrante se je razvrščalo že v deželah, iz katerih so prihajali, in EU je dobila samo migrante, ki si jih je zaželela, nezaželenih migrantov ni sprejemala. Letos smo bili priče padcu te schengenske meje in od takrat naprej EU odlaša z rešitvami.”
“Meni se zdi smešno, da sploh obstaja nikogaršnja zemlja med Slovenijo in Hrvaško, ker če bi o tem govorili mogoče pred letom dni, bi slišali, da niti metra zemlje ne bomo prepustili. Očitno so se zdaj našla neka območja, ki so nikogaršnja. Tukaj gre za sprenevedanje. To niso nikogaršnji prostori.”
izr. prof. dr. Jure Gombač
Dr. Fouad Al-Mansour iz Centra za energetsko učinkovitost z Inštituta Jožefa Stefana, ki je v Slovenijo prišel iz Sirije in je zaposlen na omenjenem inštitutu, pa meni, da je Visoki komisariat za begunce na mednarodni ravni odpovedal. Glede pomoči beguncem na ozemlju med mejami pa pravi: “Obe strani sta odgovorni. To je zid. Zid lahko sestavljajo ljudje ali bodeča žica. Stisnili smo jih med dva zida. Na eni strani je hrvaška, na drugi pa slovenska država. In nihče ne prevzame odgovornosti.”
Gombač dodaja, da ne gre toliko samo za slovensko ali hrvaško odgovornost: “Tukaj gre za odgovornost mednarodne skupnosti, odgovornost EU. In obe skupnosti ne delujeta, mislim, da sta odpovedali. Lepo, da se Bruselj dogovarja s Turčijo in izvaja visoko politiko v nekih drugih državah. Po drugi strani pa je prepustil odgovornost za begunsko krizo južnoevropskim državam, ki si še niso opomogle od gospodarske krize. To je odgovornost mednarodne skupnosti, ki ne pomaga. Ni dovolj, da pošlješ dva opazovalca ZN, da kritizirata stanje na terenu.”
“Zdaj ni čas za prepire. Ti ne vodijo nikamor. Zdaj je čas za delovanje, za pomoč šibkim in ranljivim skupinam, kar begunci prav gotovo so. Procese je treba izpeljati na najboljši mogoči način. Begunci niso nekaj, kar bo šlo stran – nimajo kam iti. Lahko se jih natrpa v prostore med mejami, ampak to ni rešitev.”
dr. Fouad Al-Mansour
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov
