Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Spremenjen okoljski zakon uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj in nižje okoljske standarde za industrijo
Začel bo veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj, industrija pa bo po novem lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, če bi ji doseganje standardov najboljših razpoložljivih tehnologij povzročilo čezmerne stroške. Kriteriji za to, kdaj naj bi šlo za previsoke stroške, niso določeni.
Za referendum o zakonu je do svojega dogovora z vlado zbiral podpise policijski sindikat. Državni svet je soglasno izglasoval veto na zakon, vendar ga je državni zbor ponovno potrdil. Po prepričanju nevladnih organizacij je politika ob tem povozila javnost.
Predsednik EKO kroga Uroš Macerl opozarja na “odpustek”, ki po novi zakonodaji upravljalcu naprave dopušča, da mu ni treba dosegati BAT standardov, če mu to pomeni nesorazmerno velik ekonomski vložek.
“BAT standard je standard najboljših razpoložljivih tehnologij, ki pa jih v tem trenutku v Lafargeu ni. To bi bila že prva ovira, ki bi preprečila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Lafarge Cement v Zasavju, kjer okolje absolutno ne prenese tovarne, ki je že v preteklosti tam delala ekološko katastrofo.”
Macerl opozarja tudi na uzakonitev čezmernega onesnaževanja okolja, na napačno obrazložitev, da je Slovenija morala prenesti ta člen v zakonodajo, na odsotnost varovalk in tudi na morebiten konflikt interesov pri pisanju zakona. “Na nek način kapital sam sebi piše okoljsko zakonodajo, kar je absurd.”
Okoljska dovoljenja bodo po novem zakonu postala trajna. Član nevladnega društva EKO Anhovo Ivan Križnič opozarja, da je zakon javnost izločil iz postopka, in meni, da bo omogočil še večje onesnaževanje v dolini Soče. “Napredni Evropejci znajo poskrbeti zase, onesnaževanje pa porivajo na rob Evrope. Nas imajo za manj razvite.”
Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte zanika, da bi ministrstvo za okolje in prostor pri spremembi zakona upoštevalo kakršen koli interes industrije.
“Javnosti nismo želeli izriniti iz postopka. Lahko verjamete, da tudi Evropa zahteva, da imajo javnost, tista društva in organizacije, ki izkažejo pravni interes, možnost sodelovanja.”
Pravnica, zadolžena za področje varstva okolja v pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica pravi, da tudi, če javnost lahko daje pripombe, ne pomeni, da ima tudi možnost ukrepanja. Opozarja, da nimamo evidentiranega stanja okolja.
“Stanje okolja je bilo nazadnje evidentirano leta 2009. Moralo bi biti na vsaka štiri leta. De facto imamo degradirana območja, vendar za to niso razglašena.”
Državni svet bo verjetno vložil ustavno presojo zakona.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Spremenjen okoljski zakon uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj in nižje okoljske standarde za industrijo
Začel bo veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj, industrija pa bo po novem lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, če bi ji doseganje standardov najboljših razpoložljivih tehnologij povzročilo čezmerne stroške. Kriteriji za to, kdaj naj bi šlo za previsoke stroške, niso določeni.
Za referendum o zakonu je do svojega dogovora z vlado zbiral podpise policijski sindikat. Državni svet je soglasno izglasoval veto na zakon, vendar ga je državni zbor ponovno potrdil. Po prepričanju nevladnih organizacij je politika ob tem povozila javnost.
Predsednik EKO kroga Uroš Macerl opozarja na “odpustek”, ki po novi zakonodaji upravljalcu naprave dopušča, da mu ni treba dosegati BAT standardov, če mu to pomeni nesorazmerno velik ekonomski vložek.
“BAT standard je standard najboljših razpoložljivih tehnologij, ki pa jih v tem trenutku v Lafargeu ni. To bi bila že prva ovira, ki bi preprečila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Lafarge Cement v Zasavju, kjer okolje absolutno ne prenese tovarne, ki je že v preteklosti tam delala ekološko katastrofo.”
Macerl opozarja tudi na uzakonitev čezmernega onesnaževanja okolja, na napačno obrazložitev, da je Slovenija morala prenesti ta člen v zakonodajo, na odsotnost varovalk in tudi na morebiten konflikt interesov pri pisanju zakona. “Na nek način kapital sam sebi piše okoljsko zakonodajo, kar je absurd.”
Okoljska dovoljenja bodo po novem zakonu postala trajna. Član nevladnega društva EKO Anhovo Ivan Križnič opozarja, da je zakon javnost izločil iz postopka, in meni, da bo omogočil še večje onesnaževanje v dolini Soče. “Napredni Evropejci znajo poskrbeti zase, onesnaževanje pa porivajo na rob Evrope. Nas imajo za manj razvite.”
Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte zanika, da bi ministrstvo za okolje in prostor pri spremembi zakona upoštevalo kakršen koli interes industrije.
“Javnosti nismo želeli izriniti iz postopka. Lahko verjamete, da tudi Evropa zahteva, da imajo javnost, tista društva in organizacije, ki izkažejo pravni interes, možnost sodelovanja.”
Pravnica, zadolžena za področje varstva okolja v pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica pravi, da tudi, če javnost lahko daje pripombe, ne pomeni, da ima tudi možnost ukrepanja. Opozarja, da nimamo evidentiranega stanja okolja.
“Stanje okolja je bilo nazadnje evidentirano leta 2009. Moralo bi biti na vsaka štiri leta. De facto imamo degradirana območja, vendar za to niso razglašena.”
Državni svet bo verjetno vložil ustavno presojo zakona.
javnem sektorju se veliko dela, v realnem pa veliko naredi, je postavil tezo minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ali res? Je analiza delovanja javnega sektorja že narejena ali se z uvedbo spremembe plačnega sistema, ki bi po menedžerskem principu omogočal, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši delavci nagrajeni, slabši pa kaznovani, le uklanjamo pritisku OECD-ja?
Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.
Gostja Vročega mikrofona je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, soočena s prvo opozorilno stavko zdravnikov: “Stavka zdravnikov je legitimna pravica sindikata, mislim pa, da je nepotrebna, saj smo se s predstavniki sindikata že dogovorili o našem bodočem sodelovanju.”
Kakšen gospodar je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki upravlja s približno 235 tisoč hektarji državnih gozdov? Ali so ti gozdovi zaradi nizkih koncesnin, ki jih določa Sklad, res zlata jama za koncesionarje? Zahtevamo odgovore od odgovornih v Vročem mikrofonu točno ob 12.00!
Gosta v studiu sta bila dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in dr. Marjan Simčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorili smo o slastni, dobri, zdravi in varni hrani.
Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12. Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?
V Sloveniji naj bi z letom 2016 uvedli davčne blagajne. Pa je to res pravo orodje v boju proti sivi ekonomiji ali pa morda prej priložnost za dober posel nekaterih računalniških podjetij in povod za nezadovoljstvo obrtnikov in podjetnikov?
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine. Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
110 let Društva novinarjev je le povod za razpravo o slovenskem novinarstvu, razlogov za pogovor pa je še več kot 110.
Simptom česa je nedavni izbruh afere v izplačanimi visokimi honorarji v visokem šolstvu? Ohlapno določenih delovnih obveznosti visokošolskih delavcev?, desetletij neselektivnega kadrovanja z nizkimi pogoji za napredovanja?, ali – kot trdijo naši sogovorniki – tudi samovlade interesnih skupin?
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Parov, ki si želijo predvsem zaradi neplodnosti po tej poti priti do otroka, pa je na centrih za socialno delo več kot 500.
Morda jim res rečemo otroška bolezen, a ošpice so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Ošpic v Sloveniji med leti 2001 - 2009 nismo imeli, zato je vnovičen pojav te izredno nalezljive bolezni vzbudil precejšnjo pozornost. Letos je zbolelo 13 ljudi, zadnji primer je medicinska sestra minuli teden. Kako lahko vnovičen pojav ošpic, tudi pri odraslih in medicinskem osebju, pojasnimo glede na to, da s(m)o bili tako rekoč vsi cepljeni? Kakšne so najnovejše študije o uspešnosti cepljenja in kako se imunost z leti spreminja? Je mogoče oceniti, kakšen bo v prihodnosti trend pojavljanja te bolezni, tudi glede na to, da so žarišča izbruha ošpic tudi naše bližnje države? Odgovore na ta in podobna vprašanja o ošpicah v Vročem mikrofonu, v torek ob 12.00 na Valu 202.
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Prek javnih naročil država potroši 4 milijarde evrov na leto. Kako? Pogosto še vedno neučinkovito in netransparentno, pravijo strokovnjaki, ki si v luči prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo želijo, da bi našli rešitve za odprta vprašanja in da se bistvo ne bo izgubilo s prevodom. Gaber Cerle iz IJS bo predstavil eno od možnih rešitev zagotavljanja učinkovitih javnih naročil s pomočjo pametnih informacijskih tehnologij. Gostja v studiu bo Milena Basta Trtnik, svetovalka za javna naročila za javni in zasebni sektor.
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Približno 1400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin oziroma 500 kmetij leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Celo tako stroge, da ogrožajo preživetje teh kmetij, so prepričani kmetje. Rešitev vidijo v višjih odškodninah za kmetovanje ali pa v državnem odkupu zemljišč na vodovarstvenem območju, a kaj ko s Skladom kmetijskih zemljišč ne najdejo skupnega jezika glede višine cene za odkup. Kako presekati ta gordijski vozel? Kako, če sploh, lahko država kmetom zagotovi prej omenjene višje odškodnine?
Neveljaven email naslov