Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Spremenjen okoljski zakon uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj in nižje okoljske standarde za industrijo
Začel bo veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj, industrija pa bo po novem lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, če bi ji doseganje standardov najboljših razpoložljivih tehnologij povzročilo čezmerne stroške. Kriteriji za to, kdaj naj bi šlo za previsoke stroške, niso določeni.
Za referendum o zakonu je do svojega dogovora z vlado zbiral podpise policijski sindikat. Državni svet je soglasno izglasoval veto na zakon, vendar ga je državni zbor ponovno potrdil. Po prepričanju nevladnih organizacij je politika ob tem povozila javnost.
Predsednik EKO kroga Uroš Macerl opozarja na “odpustek”, ki po novi zakonodaji upravljalcu naprave dopušča, da mu ni treba dosegati BAT standardov, če mu to pomeni nesorazmerno velik ekonomski vložek.
“BAT standard je standard najboljših razpoložljivih tehnologij, ki pa jih v tem trenutku v Lafargeu ni. To bi bila že prva ovira, ki bi preprečila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Lafarge Cement v Zasavju, kjer okolje absolutno ne prenese tovarne, ki je že v preteklosti tam delala ekološko katastrofo.”
Macerl opozarja tudi na uzakonitev čezmernega onesnaževanja okolja, na napačno obrazložitev, da je Slovenija morala prenesti ta člen v zakonodajo, na odsotnost varovalk in tudi na morebiten konflikt interesov pri pisanju zakona. “Na nek način kapital sam sebi piše okoljsko zakonodajo, kar je absurd.”
Okoljska dovoljenja bodo po novem zakonu postala trajna. Član nevladnega društva EKO Anhovo Ivan Križnič opozarja, da je zakon javnost izločil iz postopka, in meni, da bo omogočil še večje onesnaževanje v dolini Soče. “Napredni Evropejci znajo poskrbeti zase, onesnaževanje pa porivajo na rob Evrope. Nas imajo za manj razvite.”
Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte zanika, da bi ministrstvo za okolje in prostor pri spremembi zakona upoštevalo kakršen koli interes industrije.
“Javnosti nismo želeli izriniti iz postopka. Lahko verjamete, da tudi Evropa zahteva, da imajo javnost, tista društva in organizacije, ki izkažejo pravni interes, možnost sodelovanja.”
Pravnica, zadolžena za področje varstva okolja v pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica pravi, da tudi, če javnost lahko daje pripombe, ne pomeni, da ima tudi možnost ukrepanja. Opozarja, da nimamo evidentiranega stanja okolja.
“Stanje okolja je bilo nazadnje evidentirano leta 2009. Moralo bi biti na vsaka štiri leta. De facto imamo degradirana območja, vendar za to niso razglašena.”
Državni svet bo verjetno vložil ustavno presojo zakona.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Spremenjen okoljski zakon uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj in nižje okoljske standarde za industrijo
Začel bo veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj, industrija pa bo po novem lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, če bi ji doseganje standardov najboljših razpoložljivih tehnologij povzročilo čezmerne stroške. Kriteriji za to, kdaj naj bi šlo za previsoke stroške, niso določeni.
Za referendum o zakonu je do svojega dogovora z vlado zbiral podpise policijski sindikat. Državni svet je soglasno izglasoval veto na zakon, vendar ga je državni zbor ponovno potrdil. Po prepričanju nevladnih organizacij je politika ob tem povozila javnost.
Predsednik EKO kroga Uroš Macerl opozarja na “odpustek”, ki po novi zakonodaji upravljalcu naprave dopušča, da mu ni treba dosegati BAT standardov, če mu to pomeni nesorazmerno velik ekonomski vložek.
“BAT standard je standard najboljših razpoložljivih tehnologij, ki pa jih v tem trenutku v Lafargeu ni. To bi bila že prva ovira, ki bi preprečila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Lafarge Cement v Zasavju, kjer okolje absolutno ne prenese tovarne, ki je že v preteklosti tam delala ekološko katastrofo.”
Macerl opozarja tudi na uzakonitev čezmernega onesnaževanja okolja, na napačno obrazložitev, da je Slovenija morala prenesti ta člen v zakonodajo, na odsotnost varovalk in tudi na morebiten konflikt interesov pri pisanju zakona. “Na nek način kapital sam sebi piše okoljsko zakonodajo, kar je absurd.”
Okoljska dovoljenja bodo po novem zakonu postala trajna. Član nevladnega društva EKO Anhovo Ivan Križnič opozarja, da je zakon javnost izločil iz postopka, in meni, da bo omogočil še večje onesnaževanje v dolini Soče. “Napredni Evropejci znajo poskrbeti zase, onesnaževanje pa porivajo na rob Evrope. Nas imajo za manj razvite.”
Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte zanika, da bi ministrstvo za okolje in prostor pri spremembi zakona upoštevalo kakršen koli interes industrije.
“Javnosti nismo želeli izriniti iz postopka. Lahko verjamete, da tudi Evropa zahteva, da imajo javnost, tista društva in organizacije, ki izkažejo pravni interes, možnost sodelovanja.”
Pravnica, zadolžena za področje varstva okolja v pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica pravi, da tudi, če javnost lahko daje pripombe, ne pomeni, da ima tudi možnost ukrepanja. Opozarja, da nimamo evidentiranega stanja okolja.
“Stanje okolja je bilo nazadnje evidentirano leta 2009. Moralo bi biti na vsaka štiri leta. De facto imamo degradirana območja, vendar za to niso razglašena.”
Državni svet bo verjetno vložil ustavno presojo zakona.
Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.
Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.
Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.
Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.
Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Neveljaven email naslov