Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Slovenija ni Hollywood, je resnična!
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu kljub krizam kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijarde turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Svetovna turistična organizacija je ob objavi rezultatov za lansko leto posebej poudarila, da so ti bolj “pomešani” kot prejšnja leta: “S tem smo želeli povedati, da tradicionalne turistične destinacije nimajo več monopola, vznikajo nove in nove destinacije. Na tem svetu skoraj ni več kraja, ki bi se lahko skril pred radovednostjo obiskovalcev. To smo imeli v mislih, ko smo napisali, da so podatki o turističnem obisku pomešani. Nekatere turistične destinacije se vzpenjajo, druge padajo, skupno pa gremo vsi naprej. To je dejavnost, gibanje, ki ga zaznavamo zadnjih petnajst, dvajset let. Živimo v obdobju potovanj. Če primerjamo: pred šestdesetimi leti je v tujino na leto potovalo 22 milijonov ljudi, danes pa milijarda 200 milijonov. To je ogromno. To je neverjetno!”
Marca je Rifai v Berlinu na podelitvi turistične nagrade, ki jo je dobila Slovenija na mednarodni turistični borzi, dejal, da mora vsak na svojem življenjskem potovanju obiskati Slovenijo, ker sicer ne bo vedel, kaj je zamudil. Rifai na Bledu občuduje jezero, gore, otok, grad in prvi jutranji pogled, ki je čudovit. “To ni Hollywood ali Disneyland, to je resnična stvar. Slovenija je nekaj posebnega, ves svet bi jo moral vsaj enkrat videti,« je nad našo deželo navdušen generalni sekretar Svetovne turistične organizacije.
Nekatere regije, države, destinacije so zmagovalke v globalnem turizmu: jugovzhodna Azija, Oceanija, Karibi, Severna Evropa, Srednja, Severna in Južna Amerika. Na čem temelji uspeh?
“Skušal bom analizirati ta pojav: nekaterim turističnim regijam gre leto ali dve dobro, drugim boljše, slabše, ves turistični svet pa skupaj dela dobro. Ni regije, ki bi imela ves čas srečo, pa tudi take ne, ki bi imela kar naprej smolo. Na uspeh vplivajo ekonomski razlogi, naravne nesreče, krize … Vzemimo Afriko: vrsto let smo v turizmu opažali rast, lansko leto je bilo slabše, zaradi ebole. Zdaj jim gre spet boljše. V turizmu ni večnih poražencev ali zmagovalcev. To je pomembno dejstvo, ki ga moramo vzeti v zakup. Zakaj gre neki destinaciji dobro, drugi slabo? Za to je veliko razlogov. Ljudje vam rečejo: imamo morje, modro nebo, kulturo, a pravi razlog je politična volja, ki ji sledijo institucije, zasebni sektor, ljudje. Če vlada zaupa v turizem, turizem postane pomemben za državo. Ni bistveno, kaj država premore, pomembno je, kaj narediš iz tistega, kar imaš. Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš … V to pa je treba vlagati in poskrbeti za promocijo.”
Turizem pa je tudi zelo ranljiv. In občutljiv, dodaja generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai. Lansko leto je več kot polovica turistov do destinacije pripotovala z letalom, drugi so se pripeljali po cesti, z železnico ali po vodi. Gospod Rifai je prepričan, da bi morali razmišljati o revitalizaciji železnice, podpirati razvoj rečnega in pomorskega prometa. Potovanje po celini ima po njegovem mnenju veliko prednosti, ker se ustavljamo, vidimo deželo, se srečujemo z domačini, vendar poudarja, da je letalski promet v turizmu še vedno najpomembnejši, najučinkovitejši in da je tudi prijazen okolju, čeprav ga je najlažje grajati. Pogledaš v nebo, vidiš bel dim, ki ga za seboj pušča letalo, in že pomisliš na onesnaževanje. A to ne drži, pravi Taleb Rifai, ki opozarja tudi na onesnaževanje, ki ga povzroča cestni prevoz.
“Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš …”
Naravne nesreče, bolezni, terorizem, nasilje ogrožajo turistični razvoj.
“Ni mesta pod soncem, ki bi bilo imuno, nihče vam ne more zagotoviti popolne varnosti. Vsakemu in povsod se lahko zgodi. Tisti, ki trdi, da je njegova destinacija varna, se moti. Vse to je globalni izziv in rešitev je treba iskati na globalni, ne samo na nacionalni ravni. Če se pojavi kriza, nesreča, napad, če izbruhne bolezen, mora pomagati ves svet. Danes v sosedovi hiši, jutri se lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas doma. Zato moramo sodelovati, takim območjem pomagati, ne pa jih izolirati. Ljudem v takih primerih ne govorimo, naj tja ne potujejo, temveč jih moramo spodbujati za ponovna potovanja v prizadete kraje, ki jim je treba pomagati, da spet lahko turistično zaživijo.
Pomislimo na kraje, kjer so bili teroristični napadi … če jih turisti ne bodo več obiskovali, bomo s tem kaznovali žrtev in nagradili agresorja. Točno to hočejo teroristi od nas, želijo uničiti kraj, ga izolirati, zasejati sovraštvo in postaviti zidove med nami. Zaradi tega moramo biti zelo previdni pri omejevanju potovanj in odnosu do območij, ki so bila prizadeta.”
Ne gre le za terorizem, pravi Rifai, ki se je ob tem spomnil potresa v Ekvadorju. Poklical ga je pristojni minister in ga rotil, naj Ekvadorju svet pomaga, ker po potresu ni bilo turistov. Zato je pomoč sveta po nesrečah – v vseh pomenih -tako zelo pomembna.
Španija je vodilna turistična država, zato se je leta 1975 generalna skupščina Svetovne turistične organizacije odločila, da sedež organizacije iz Ženeve preseli v Madrid.
Podatki za leto 2016 kažejo, da bo turistično zelo uspešno. Kljub varnostnim težavam, terorističnim napadom, nasilju, pa tudi kljub pojavu zike, ki je resna težava. Številke kažejo, da ljudje še vedno potujejo.
“Vsaka zdravstvena zadeva je resna. Študije kažejo, da ljudje potujejo v nevarne, drage kraje, na območja, ki so težko dosegljiva, ne odpravijo pa se tja, kjer je nevarno za zdravje. Zato moramo biti previdni pri razširjanju sporočil o boleznih. S svetovno zdravstveno organizacijo in njenimi strokovnjaki vsak dan izmenjujemo informacije.
Zdravstvene zadeve v Svetovni turistični organizaciji v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo obravnavajo zelo resno, ker to tudi so resne zadeve, zaradi katerih pa ni vedno treba prepovedovati potovanj na območja, kjer se bolezni pojavljajo, ampak je treba turistom predvsem posredovati verodostojne informacije in nasvete, ki jih je treba upoštevati, je povedal Rifai, ki pravi, da je moč Svetovne turistične organizacije, ki jo vodi, odvisna od moči panoge, ki jo ta organizacija zastopa. Od moči globalnega turizma, torej.
Vsaka enajsta služba na svetu je povezana s turizmom, deset odstotkov svetovnega BDP ustvarja turizem, turizem je izjemno pomemben za trgovino, širše gledano pa turizem povezuje ljudi, kulture, dokazano je turizem eno najboljših orodij, s katerimi ustvarjamo okolje strpnosti in miru. Teroristi napadajo turistične cilje, ker turizem predstavlja prihodnost človeštva, turizem omogoča ljudem, da potujejo, se spoznavajo, spoštujejo različne kulture. Zadnjih sedem, osem let, odkar Rifai vodi Svetovno turistično organizacijo, opaža, da so se njen ugled, pomen in verodostojnost zelo povečali. Ne le zaradi tega, ker organizacija deluje po svojih najboljših močeh, ampak zaradi tega, ker postaja turistični sektor tako pomemben.”
Taleb Rifai je med visokimi gosti, ki sodelujejo na blejskem strateškem forumu, pogovarjali se bodo tudi o turizmu in terorizmu. Kako podobni besedi, pa se tako zelo izključujeta, sva ugotavljala s sogovornikom: “Turizem in terorizem – kot dan in noč, kot dobro in slabo.” Te sile teme, kot Rifai imenuje teroriste, ko nas zadenejo, vedo, zakaj prav tam, kjer nas najbolj boli, napadajo naš način življenja, napadajo našo pravico, da uživamo, napadajo vse, s čimer ustvarjamo boljši svet.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Slovenija ni Hollywood, je resnična!
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu kljub krizam kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijarde turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Svetovna turistična organizacija je ob objavi rezultatov za lansko leto posebej poudarila, da so ti bolj “pomešani” kot prejšnja leta: “S tem smo želeli povedati, da tradicionalne turistične destinacije nimajo več monopola, vznikajo nove in nove destinacije. Na tem svetu skoraj ni več kraja, ki bi se lahko skril pred radovednostjo obiskovalcev. To smo imeli v mislih, ko smo napisali, da so podatki o turističnem obisku pomešani. Nekatere turistične destinacije se vzpenjajo, druge padajo, skupno pa gremo vsi naprej. To je dejavnost, gibanje, ki ga zaznavamo zadnjih petnajst, dvajset let. Živimo v obdobju potovanj. Če primerjamo: pred šestdesetimi leti je v tujino na leto potovalo 22 milijonov ljudi, danes pa milijarda 200 milijonov. To je ogromno. To je neverjetno!”
Marca je Rifai v Berlinu na podelitvi turistične nagrade, ki jo je dobila Slovenija na mednarodni turistični borzi, dejal, da mora vsak na svojem življenjskem potovanju obiskati Slovenijo, ker sicer ne bo vedel, kaj je zamudil. Rifai na Bledu občuduje jezero, gore, otok, grad in prvi jutranji pogled, ki je čudovit. “To ni Hollywood ali Disneyland, to je resnična stvar. Slovenija je nekaj posebnega, ves svet bi jo moral vsaj enkrat videti,« je nad našo deželo navdušen generalni sekretar Svetovne turistične organizacije.
Nekatere regije, države, destinacije so zmagovalke v globalnem turizmu: jugovzhodna Azija, Oceanija, Karibi, Severna Evropa, Srednja, Severna in Južna Amerika. Na čem temelji uspeh?
“Skušal bom analizirati ta pojav: nekaterim turističnim regijam gre leto ali dve dobro, drugim boljše, slabše, ves turistični svet pa skupaj dela dobro. Ni regije, ki bi imela ves čas srečo, pa tudi take ne, ki bi imela kar naprej smolo. Na uspeh vplivajo ekonomski razlogi, naravne nesreče, krize … Vzemimo Afriko: vrsto let smo v turizmu opažali rast, lansko leto je bilo slabše, zaradi ebole. Zdaj jim gre spet boljše. V turizmu ni večnih poražencev ali zmagovalcev. To je pomembno dejstvo, ki ga moramo vzeti v zakup. Zakaj gre neki destinaciji dobro, drugi slabo? Za to je veliko razlogov. Ljudje vam rečejo: imamo morje, modro nebo, kulturo, a pravi razlog je politična volja, ki ji sledijo institucije, zasebni sektor, ljudje. Če vlada zaupa v turizem, turizem postane pomemben za državo. Ni bistveno, kaj država premore, pomembno je, kaj narediš iz tistega, kar imaš. Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš … V to pa je treba vlagati in poskrbeti za promocijo.”
Turizem pa je tudi zelo ranljiv. In občutljiv, dodaja generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai. Lansko leto je več kot polovica turistov do destinacije pripotovala z letalom, drugi so se pripeljali po cesti, z železnico ali po vodi. Gospod Rifai je prepričan, da bi morali razmišljati o revitalizaciji železnice, podpirati razvoj rečnega in pomorskega prometa. Potovanje po celini ima po njegovem mnenju veliko prednosti, ker se ustavljamo, vidimo deželo, se srečujemo z domačini, vendar poudarja, da je letalski promet v turizmu še vedno najpomembnejši, najučinkovitejši in da je tudi prijazen okolju, čeprav ga je najlažje grajati. Pogledaš v nebo, vidiš bel dim, ki ga za seboj pušča letalo, in že pomisliš na onesnaževanje. A to ne drži, pravi Taleb Rifai, ki opozarja tudi na onesnaževanje, ki ga povzroča cestni prevoz.
“Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš …”
Naravne nesreče, bolezni, terorizem, nasilje ogrožajo turistični razvoj.
“Ni mesta pod soncem, ki bi bilo imuno, nihče vam ne more zagotoviti popolne varnosti. Vsakemu in povsod se lahko zgodi. Tisti, ki trdi, da je njegova destinacija varna, se moti. Vse to je globalni izziv in rešitev je treba iskati na globalni, ne samo na nacionalni ravni. Če se pojavi kriza, nesreča, napad, če izbruhne bolezen, mora pomagati ves svet. Danes v sosedovi hiši, jutri se lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas doma. Zato moramo sodelovati, takim območjem pomagati, ne pa jih izolirati. Ljudem v takih primerih ne govorimo, naj tja ne potujejo, temveč jih moramo spodbujati za ponovna potovanja v prizadete kraje, ki jim je treba pomagati, da spet lahko turistično zaživijo.
Pomislimo na kraje, kjer so bili teroristični napadi … če jih turisti ne bodo več obiskovali, bomo s tem kaznovali žrtev in nagradili agresorja. Točno to hočejo teroristi od nas, želijo uničiti kraj, ga izolirati, zasejati sovraštvo in postaviti zidove med nami. Zaradi tega moramo biti zelo previdni pri omejevanju potovanj in odnosu do območij, ki so bila prizadeta.”
Ne gre le za terorizem, pravi Rifai, ki se je ob tem spomnil potresa v Ekvadorju. Poklical ga je pristojni minister in ga rotil, naj Ekvadorju svet pomaga, ker po potresu ni bilo turistov. Zato je pomoč sveta po nesrečah – v vseh pomenih -tako zelo pomembna.
Španija je vodilna turistična država, zato se je leta 1975 generalna skupščina Svetovne turistične organizacije odločila, da sedež organizacije iz Ženeve preseli v Madrid.
Podatki za leto 2016 kažejo, da bo turistično zelo uspešno. Kljub varnostnim težavam, terorističnim napadom, nasilju, pa tudi kljub pojavu zike, ki je resna težava. Številke kažejo, da ljudje še vedno potujejo.
“Vsaka zdravstvena zadeva je resna. Študije kažejo, da ljudje potujejo v nevarne, drage kraje, na območja, ki so težko dosegljiva, ne odpravijo pa se tja, kjer je nevarno za zdravje. Zato moramo biti previdni pri razširjanju sporočil o boleznih. S svetovno zdravstveno organizacijo in njenimi strokovnjaki vsak dan izmenjujemo informacije.
Zdravstvene zadeve v Svetovni turistični organizaciji v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo obravnavajo zelo resno, ker to tudi so resne zadeve, zaradi katerih pa ni vedno treba prepovedovati potovanj na območja, kjer se bolezni pojavljajo, ampak je treba turistom predvsem posredovati verodostojne informacije in nasvete, ki jih je treba upoštevati, je povedal Rifai, ki pravi, da je moč Svetovne turistične organizacije, ki jo vodi, odvisna od moči panoge, ki jo ta organizacija zastopa. Od moči globalnega turizma, torej.
Vsaka enajsta služba na svetu je povezana s turizmom, deset odstotkov svetovnega BDP ustvarja turizem, turizem je izjemno pomemben za trgovino, širše gledano pa turizem povezuje ljudi, kulture, dokazano je turizem eno najboljših orodij, s katerimi ustvarjamo okolje strpnosti in miru. Teroristi napadajo turistične cilje, ker turizem predstavlja prihodnost človeštva, turizem omogoča ljudem, da potujejo, se spoznavajo, spoštujejo različne kulture. Zadnjih sedem, osem let, odkar Rifai vodi Svetovno turistično organizacijo, opaža, da so se njen ugled, pomen in verodostojnost zelo povečali. Ne le zaradi tega, ker organizacija deluje po svojih najboljših močeh, ampak zaradi tega, ker postaja turistični sektor tako pomemben.”
Taleb Rifai je med visokimi gosti, ki sodelujejo na blejskem strateškem forumu, pogovarjali se bodo tudi o turizmu in terorizmu. Kako podobni besedi, pa se tako zelo izključujeta, sva ugotavljala s sogovornikom: “Turizem in terorizem – kot dan in noč, kot dobro in slabo.” Te sile teme, kot Rifai imenuje teroriste, ko nas zadenejo, vedo, zakaj prav tam, kjer nas najbolj boli, napadajo naš način življenja, napadajo našo pravico, da uživamo, napadajo vse, s čimer ustvarjamo boljši svet.
Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.
V minulih tednih javnih razprav o (ne)upravičenosti izdajanja zdravniških potrdil je prevladal vtis, da gre za dokumente s poljubno raztegljivimi možnostmi uporabe in zlorabe. Velja to le za ljudi z vplivom ali finančno močjo ali pa zdravniška potrdila za neprave namene s pridom zlorabljajo tudi običajni državljani? Kakšne pritiske doživljajo zdravniki, kako je zlorabe mogoče preprečiti in zakaj bi nas bolj moralo skrbeti prav nasprotno: da tudi zelo bolni ljudje zaradi strahu pred izgubo dela sploh ne upoštevajo več zdravniških navodil? Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc.dr. Metoda Dodič Fikfak sta bila gosta Vročega mikrofona.
Ministri se vse manj odzivajo na vprašanja novinarjev, PR službe državnih organov v svojem okolju ne najdejo kompetentnih sogovornikov. Dr. Derjan Verčič je pred dvema letoma in pol o odnosih z javnostmi v državi razmišljal: “V Sloveniji smo soočeni z resno krizo odnosov z javnostmi, ki je podobna kot kriza slovenske družbe nasploh; podobna je kot kriza slovenske države in kot kriza slovenskega gospodarstva. Ni nam čisto jasno, ne kdo smo, ne kje smo, ne kaj bi radi počeli.” Ogledalo predstavnikom za stike z javnostmi, pa tudi samim novinarjem, nastavljamo v Vročem mikrofonu.
Do konca leta bomo imeli 10 novih urgentnih centrov, ki se gradijo z evropskimi sredstvi – to s seboj prinaša spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči. Kako bo torej v prihodnje organizirana nujna medicinska pomoč v državi je tem trenutku več neznank kot pa odgovorov.
Poleg raznih predpisov o delitvi stroškov za toploto je sedaj v pripravi še nov predpis, ki nam narekuje montažo števcev za porabo tople vode. Čeprav celo pripravljalcem pravilnika še ni jasno, kaj bodo ti števci prinesli koristnega, bo pravilnik (ki sicer še ni sprejet) začel veljati že naslednjo kurilno sezono.
V javnost je prišel predlog osnutka novega statuta Univerze v Ljubljani, ki je med zaposlenimi na univerzi in študenti dvignil veliko prahu. Kritike letijo predvsem na izenačevanje obsega rednega in izrednega študija, manjšanje možnega števila opravljanj izpita, spremembe pristojnosti in razmerij moči na univerzi in na druge novosti, ki jih uvaja statut. Ker se Univerza v Ljubljani sooča s finančnimi težavami, bi sprememba statuta lahko pomembno vplivala na to, kako bodo bremena varčevanja porazdeljena v prihodnosti. V Vročem mikrofonu smo soočili argumente kritikov in vodstva univerze ter pregledali, kaj predlagane spremembe pomenijo za skoraj 50.000 študentov in 6000 zaposlenih Univerze v Ljubljani.
Z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora in prepisom pretepenega petošolca na drugo šolo dogodek na Osnovni šoli Deskle dobiva epilog. Toda zgodba odpira več vprašanj, kot na njih odgovarja. Ravnatelj meni, da bi se desetletnik pogosto lahko preprosto umaknil. Toda strokovnjaki opozarjajo na to, da se ne bi smela umikati žrtev. V oddaji lahko slišite tudi inšpektorja, ki predlaga ravnateljevo razrešitev, in mamo petošolca, ki je na težave opozarjala pravočasno, vendar ni nihče ukrepal. Mladi z drugim ali mešanim etničnim ozadjem so kar dvakrat pogosteje žrtve medvrstniškega nasilja. Bi se sistem moral odzivati drugače?
Na Hrvaškem so se odločili za množičen odpis dolgov socialno najšibkejšim, na podoben odpis se že nekaj mesecev pripravlja tudi Makedonija. Pa pri nas?
Ko je Švicarska centralna banka konec prejšnjega tedna nekoliko nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti franka, je njegova vrednost v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj trideset odstotkov. Kako močno je ta odločitev obremenila slovenska gospodinjstva s krediti v »švicarjih« in ali bi morala ukrepati slovenska država?
Poraba alkohola se je v Sloveniji v zadnjih petih letih resda zmanjšala skoraj za četrtino, a še vedno sodimo med vodilne države v svetu po številu opitih in odvisnih odraslih oseb, nenehno pa narašča število opijajočih se otrok in mladostnikov. Zakaj se ob podatku, da nas posledice uživanja alkohola stanejo več kot četrt milijarde evrov letno, resneje ne lotimo ukrepov, ki dokazano delujejo, in zakaj škripa pri preventivi, so v Vročem mikrofonu spregovorili strokovnjaki, ki sodelujejo na 3. nacionalni konferenci o alkoholni politiki.
Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah je Ministrstvo z novim letom do nadaljnjega ukinilo, hkrati pa od šol zahteva, da izvajanje učne pomoči brez plačila nemoteno zagotavljajo še naprej. Šole so celo pozvali, da ponovno presodijo odločbe otrok in pomoč ponudijo, če je možno v skupinski obliki. Strokovnjaki so proti temu, opozarjajo pa tudi na kakovost izvedbe učne pomoči, saj bodo šole prisiljene delo dodeliti učiteljem brez znanja zgolj zato, ker jim manjkajo ure do polne učne obveznosti, pa čeprav je učna pomoč dodatno delo izven rednega dela učitelja. Gostje v studiu bodo mag. Gregor Mohorčič, v.d. Generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo in strokovnjakinja za področje didaktike specialne in rehabilitacijske pedagogike dr.Marija Kavkler. Svoja stališča pa bodo z nami delili tudi: ravnateljica, učitelji, pravnica, mati otrok s PP, Matej Rovšek, vodja Janeza Levca in SVIZ.
Enaka davčna pravila za vse, ki živimo v Sloveniji – če živite v Sloveniji, potem morate v Sloveniji plačevati davke. Tudi od dohodkov, ki jih morebiti zaslužite v tujini, obveznosti so seveda odmerjene po slovenski zakonodaji. O rezidentstvu, davčnih obveznostih, dilemah, ki nastanejo ob krajših zaposlitvah v tujini – v Vročem mikrofonu Vala 202 Lili Srša Hren s Finančne uprave RS.
V Sloveniji vsako leto prevozniki naftnih derivatov na črno prodajo več sto tisoč litrov goriva. Po ocenah dobrih poznavalcev se te številke vrtijo kar v milijonih, kar pomeni,da gre tudi za milijonske vsote pri nepobranem davku in trošarini. Očitno velikim naftnim trgovcem za to ni mar. Še manj državi, saj imajo nepridipravi pri kraji skoraj popolnoma proste roke. Nadzor, ki ga izvajajo nadzorniki nekaterih naftnih družb, pa ni omembe vreden.
V zadnjih dneh so se razmere med socialnimi partnerji zaostrile. Padale so ostre besede in obtožbe z obeh strani. Stanje je skušal pomiriti predsednik vlade – a je zgolj prilil olje na ogenj. Ali so razlog za nesoglasje še vedno zaostrene razmere v gospodarstvu ali pa se nekatere organizacije delodajalcev in sindikatov zgolj soočajo s krizo identitete? Kdo je v tem trenutku močnejši in kako zelo, če sploh, je pomemben socialni dialog. Kakšno vlogo pri tem igra država? Razmere analizira profesor ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Jaklič.
Nekateri prevozniki naftnih derivatov na veliko goljufajo in kradejo kurilno olje in nafto. Pri tem uporabljajo različne tehnične pripomočke ali pa to počno v dogovoru z odjemalci in podobno. Zanimivo pri tem je, da na Petrolu o tem molčijo. Še več. Tovrstnih primerov ne prijavijo niti policiji. Razkrivamo, na kašen način si nekateri prevozniki z goljufanjem in krajo goriva polnijo žepe …
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
Neveljaven email naslov